POGLEJ zdaj Kajna in Abela. Skupaj sta odraščala. Kajn je začel obdelovati zemljo. Gojil in prideloval je žito, sadje in zelenjavo.

Abel pa je postal pastir. Rad je skrbel za ovčke. Te so potem zrasle in kmalu je imel celo čredo ovac, za katere je skrbel.

Nekega dne sta Kajn in Abel darovala Bogu. Kajn je prinesel nekaj hrane, ki jo je sam pridelal, Abel pa je prinesel svojo najlepšo ovco. Jehovu je bila Abelova daritev všeč. S Kajnom in njegovo daritvijo pa ni bil zadovoljen. Ali veš zakaj?

Ne samo zato, ker je bila Abelova daritev boljša od Kajnove, ampak tudi zato, ker je bil Abel dober človek. Rad je imel Jehova in svojega brata. Kajn pa je bil hudoben: ni imel rad svojega brata.

Bog je zato rekel Kajnu, naj se spremeni. Toda Kajn ga ni ubogal. Bil je zelo jezen, ker je imel Bog raje Abela, zato mu je rekel: »Pojdiva na polje.« Ko sta bila sama na polju, je Kajn udaril Abela. Udaril ga je tako močno, da ga je ubil. Ali ni to strašno?

Čeprav je Abel umrl, Bog še vedno misli nanj. Abel je bil dober človek in Jehova dobrih ljudi nikoli ne pozabi. Zato bo nekega dne Abela oživil. In potem Abelu ne bo treba nikoli več umreti. Lahko bo večno živel tukaj na zemlji. Ali ne bo lepo spoznati takšne ljudi, kot je bil Abel?

Jehova pa ne mara takšnih ljudi, kakršen je bil Kajn. Zato je Kajna kaznoval tako, da ga je nagnal daleč proč od njegove družine. Ko je Kajn odhajal, je vzel s seboj svojo sestro, ki je pozneje postala njegova žena.

Dobila sta tudi otroke. Tudi drugi sinovi in hčere Adama in Eve so se poročili in imeli otroke. Kmalu je bilo na zemlji veliko ljudi. Nekaj jih bomo spoznali, ko bomo prebirali naslednje zgodbe.