MINILO je že več kot deset let, odkar je Nebukadnezar odvedel najpametnejše Izraelce v Babilon na svoj dvor. Pa poglej, kaj se zdaj godi. Jeruzalem je v plamenih. Vse Izraelce, ki jih niso pobili, so ujete odvlekli v Babilon.

Spomni se, da so Izraelcem, ki se niso hoteli poboljšati, prav to napovedovali Jehovovi preroki. Toda Izraelci jih niso poslušali. Še naprej so namesto Jehova častili lažne bogove. Zato je ljudstvo zaslužilo kazen. Vse to pa vemo, ker nam je prerok Ezekiel napisal, kakšne grdobije so počenjali Izraelci.

Ali veš, kdo je bil Ezekijel? To je bil eden izmed mladih fantov, ki jih je Nebukadnezar odpeljal v Babilon pred več kot desetimi leti, se pravi pred velikim uničenjem Jeruzalema. Tudi Danijela in njegove tri prijatelje, Sadraha, Mesaha in Abednega, so takrat odvedli v Babilon.

Ko je bil Ezekijel še v Babilonu, mu je Jehova pokazal vse grdobije, ki so se godile v jeruzalemskem templju. Jehova je to storil s čudežem. Ezekijel je bil v resnici v Babilonu, toda Jehova mu je pokazal vse, kar se je godilo v templju v Jeruzalemu. In to, kar je Ezekijel videl, je bilo zares ostudno.

»Poglej vse te gnusne stvari, ki jih moje ljudstvo počenja v templju,« je rekel Jehova Ezekijelu. »Poglej zidove, ki so poslikani s podobami kač in drugih živali. In poglej, Izraelci jih častijo!« Ezekijel je videl vse, kar se je tam godilo, in je vse te stvari tudi zapisal.

»Ali vidiš, kaj skrivaj delajo izraelski voditelji?« je Jehova vprašal Ezekijela. Da, tudi to je videl. Videl je sedemdeset mož, ki so častili lažne bogove in govorili: »Jehova nas ne vidi. Ni ga več v tej deželi.«

Zatem je Jehova pokazal Ezekijelu ženske pri severnih vratih templja. Tam so sedele in častile lažnega boga Tamuza. In potem še možé pri vhodu v Jehovov tempelj. Kakšnih petindvajset jih je bilo. Ezekijel je videl, kako so se priklanjali proti vzhodu in častili sonce.

»Ti ljudje me ne spoštujejo,« je rekel Jehova. »Ne samo, da počenjajo grdobije, ampak to počenjajo celo v mojem templju!« In zato je Jehova rekel: »Zdaj bodo pa videli, kako je, če se razjezim! Nič mi ne bo žal, ko jih ne bo več.«

Samo tri leta zatem, ko je Jehova pokazal te stvari Ezekijelu, so se Izraelci uprli kralju Nebukadnezarju. Ta pa je takoj poslal svojo vojsko nadnje. Po letu in pol so babilonski vojščaki podrli jeruzalemsko obzidje in mesto požgali do tal. Večina ljudi je padla, preostale pa so ujete odvlekli v Babilon.

Zakaj je Jehova dovolil to strašno uničenje? Zato, vidiš, ker ga niso poslušali in ker niso ubogali njegovih zakonov. Zdaj vemo, kako pomembno je, da delamo tako, kot nam pravi Bog.

Najprej so Babilonci nekaterim ljudem dovolili, da so ostali v izraelski deželi. Nebukadnezar je nadnje postavil Izraelca, Godolija po imenu. Toda potem ga je kakšnih deset Izraelcev umorilo. Vsi so se bali, da bodo zdaj prišli Babilonci in jih pobili, ker so storili to hudobijo. Zato so prisilili Jeremija, da je zbežal z njimi v Egipt.

Tako v izraelski deželi ni bilo nikogar več. Sedemdeset let ni nihče živel v tej deželi. Bila je popolnoma prazna. Toda Jehova je obljubil, da bo po sedemdesetih letih pripeljal svoje ljudstvo nazaj v deželo. Kaj se je med tem časom godilo Božjemu ljudstvu v babilonski deželi, kamor so bili pregnani? Poglejmo.