KRALJ Nebukadnezar je vse najbolj pametne Izraelce vzel k sebi v Babilon. Zatem je izbral izmed njih samo najlepše in najpametnejše. Štiri takšne fante vidiš tule na sliki. Eden je Danijel, drugim trem pa so Babilonci pravili Sadrah, Mesah in Abednego.

Nebukadnezar je hotel te mlade fante izučiti za delo v svoji palači. Po treh letih šolanja bi si potem izbral samo najpametnejše, da bi mu pomagali reševati težave v kraljestvu. Kralj je hotel, da bi bili ti fantje močni in zdravi, ko bi se učili. Zato je svojim služabnikom naročil, naj dajo vsem prav tako bogato hrano in prav takšno vino, kakršno je imel sam in njegovi dvorjani.

Poglej zdaj mladega Danijela. Ali veš, kaj pravi Nebukadnezarjevemu služabniku Aspenazu? Pravi mu, da noče jesti bogate hrane iz kraljeve mize. Aspenaza pa je to zaskrbelo. »Kralj je določil, kaj morate jesti in piti,« je rekel. »Če ne boš tako zdrav kot drugi mladi fantje, me bo kralj še ubil.«

Danijel je nato stopil k nadzorniku, ki mu je Aspenaz naročil, naj pazi nanj in na njegove prijatelje. »Prosim, preizkusi nas za deset dni,« mu je rekel. »Daj nam malo zelenjave in malo vode. Nato boš primerjal nas in tiste, ki jedo kraljevo hrano, in potem boš povedal, kdo bo videti boljši.«

Nadzorniku je bilo prav tako. Ko je minilo deset dni, so bili Danijel in njegovi prijatelji videti bolj zdravi kot drugi fantje. Zato jim je nadzornik še naprej pustil jesti zelenjavo in ne tisto, kar je zanje določil kralj.

Po treh letih so vse fante privedli pred Nebukadnezarja. Kralj se je z vsemi pogovoril in na koncu ugotovil, da so Danijel in njegovi trije prijatelji še najpametnejši. Zato jih je obdržal, da so mu pomagali v palači. In kadarkoli je kralj kaj vprašal ali zastavil kakšno težko nalogo, so Danijel, Sadrah, Mesah in Abednego vedeli desetkrat več kot kraljevi duhovniki in modrijani.