1. POGLAVJE
Kaj pomeni »ljubezen do Boga«?
»Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. JANEZOVO 5:3)
1., 2. Kaj vas spodbuja, da ljubite Boga Jehova?
ALI ljubite Boga? Če ste v posvečenem odnosu z Bogom Jehovom, potem je vaš odgovor gotovo odločni da – in prav je tako! Povsem naravno je, da ljubimo Jehova. Pravzaprav se s tem odzivamo na njegovo ljubezen. V Svetem pismu glede tega piše: »Mi pa ljubimo, ker nas je prvi ljubil on [Jehova].« (1. Janezovo 4:19)
2 Jehova je prevzel pobudo in nam izkazal ljubezen. Pripravil nam je čudovit zemeljski dom. Skrbi za naše telesne in gmotne potrebe. (Matej 5:43–48) Še pomembnejše pa je to, da nikoli ne spregleda naših duhovnih potreb. Dal nam je svojo Besedo, Sveto pismo. Poleg tega nas vabi, naj molimo k njemu, ter nam obenem zagotavlja, da nas bo poslušal in nam pomagal s svojim svetim duhom. (Psalm 65:2; Luka 11:13) Največ pa je storil za nas, ko je poslal svojega najdragocenejšega Sina kot Odkupitelja, da bi tako lahko bili rešeni greha in smrti. Kako zelo nas Jehova ljubi! (Beri Janez 3:16; Rimljanom 5:8.)
3. a) Kaj moramo ukreniti, da bi ostali v Božji ljubezni? b) O katerem pomembnem vprašanju moramo razmisliti in kje najdemo odgovor?
3 Jehova želi, da bi nam njegova ljubezen večno koristila. Ali nam bo res, pa odločamo sami. Božja Beseda nas Juda 21) Besedna zveza »obdržite se« nakazuje, da moramo za to, da bi ostali v Božji ljubezni, nekaj ukreniti. Na njegovo ljubezen se moramo odzvati z določnimi dejanji. Pomembno vprašanje, o katerem je treba razmisliti, je torej: Kako lahko pokažem, da ljubim Boga? Odgovor najdemo v navdihnjenih besedah apostola Janeza: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. Janezovo 5:3) Dobro je, da skrbno raziščemo, kaj pomenijo te besede, saj želimo našemu Bogu pokazati, kako močno ga ljubimo.
spodbuja: »Obdržite [se] v Božji ljubezni [. . .] s pogledom na večno življenje.« (»LJUBEZEN DO BOGA NAMREČ POMENI TO«
4., 5. Opišite, kako je v vašem srcu pričela rasti ljubezen do Jehova.
4 Kaj je imel apostol Janez v mislih, ko je napisal »ljubezen do Boga«? Iz teh besed so razvidna močna čustva, ki jih kot posamezniki čutimo do Boga. Ali se spomnite, kdaj je ljubezen do Jehova v vašem srcu pognala korenine?
5 Za trenutek pomislite, kako je bilo, ko ste slišali za resnico o Jehovu in njegovih namenih ter pričeli verovati vanj. Spoznali ste, da vam je Jehova, čeprav ste bili rojeni kot grešniki, odtujeni Bogu, po Kristusu omogočil, da boste lahko dosegli popolnost, ki jo je Adam izgubil, in podedovali večno življenje. (Matej 20:28; Rimljanom 5:12, 18) Postopoma ste doumeli, kako zelo se je Jehova žrtvoval, ko je poslal svojega najdragocenejšega Sina, da umre za vas. To vas je tako ganilo, da ste vzljubili Boga, ki vam je s tem dejanjem izkazal izredno ljubezen. (Beri 1. Janezovo 4:9, 10.)
6. Kako kažemo iskreno ljubezen in k čemu vas je spodbudila ljubezen do Boga?
6 To pa je bil šele prvi korak iskrene ljubezni do Jehova. Ljubezen ni le čustvo; niti se ne kaže samo v besedah. Prava ljubezen do Boga zajema več od tega, da zgolj rečete: »Ljubim Jehova.« Iskrena ljubezen se podobno kakor vera dá spoznati po dejanjih, h katerim ta spodbuja. (Jakob 2:26) Še posebej pa se vidi, ko tistemu, ki ga ljubimo, naredimo kaj, kar mu je všeč. Zato ste takrat, ko je ljubezen do nebeškega Očeta Jehova v vašem srcu pognala korenine, razvili željo, da bi živeli tako, kakor ugaja njemu. Ali ste krščeni Priča? Če je vaš odgovor pritrdilen, sta vas velika naklonjenost in vdanost Jehovu navedli, da ste se odločili za najpomembnejši korak v življenju. Jehovu ste se posvetili in mu s tem obljubili, da boste izpolnjevali njegovo voljo, nato pa ste svojo posvetitev simbolizirali s krstom. (Beri Rimljanom 14:7, 8.) K izpolnitvi te slovesne obljube Jehovu spada to, kar v nadaljevanju omenja apostol Janez.
»IZPOLNJUJEMO NJEGOVE ZAPOVEDI«
7. Naštejte nekaj Božjih zapovedi in povejte, kako jih izpolnjujemo.
7 Janez pojasnjuje, da ljubiti Boga pomeni to, da »izpolnjujemo njegove zapovedi«. Katere pa so Božje zapovedi? Jehova nam daje kar nekaj določnih zapovedi po svoji Besedi, Svetem pismu. On denimo ne trpi razvad, kot so pijančevanje, nečistovanje oziroma spolna nemorala, malikovanje, kraja in laganje. (1. Korinčanom 5:11; 6:18; 10:14; Efežanom 4:28; Kološanom 3:9) Božje zapovedi izpolnjujemo med drugim tako, da živimo v skladu z jasnimi moralnimi merili, zapisanimi v Svetem pismu.
8., 9. Kako lahko vemo, kaj ugaja Jehovu, tudi ko se znajdemo v okoliščinah, za katere ni neposrednega svetopisemskega zakona? Navedite zgled.
8 Vendar, da bi ugajali Jehovu, ni dovolj zgolj to, da ubogamo njegove jasne zapovedi. On nas ne omejuje z zakoni, ki bi za vsako področje našega vsakodnevnega življenja določali, kako naj ravnamo. Zato se lahko dnevno večkrat znajdemo v okoliščinah, za katere v Svetem pismu ni podrobno opisano, kako je treba ravnati. Kako lahko v takih primerih vemo, kaj ugaja Jehovu? Sveto pismo odkrito pokaže, kako razmišlja Bog. Ko ga preučujemo, spoznavamo, kaj Jehova ljubi in kaj sovraži. (Beri Psalm 97:10; Pregovori 6:16–19.) Seznanimo se s stališči in dejanji, ki jih ceni. Bolj ko poznamo Jehovovo osebnost in njegove poti, bolj smo pripravljeni dovoliti, da nas njegovo razmišljanje vodi pri odločitvah in vpliva na naša dejanja. Potemtakem lahko tudi v okoliščinah, za katere ni izrecnega svetopisemskega zakona, pogosto ugotovimo, »kaj je Jehovova volja«. (Efežanom 5:17)
9 V Svetem pismu denimo nikjer določno ne piše, da ne smemo gledati filmov ali televizijskih oddaj, v katerih se pojavlja surovo nasilje ali spolna nemorala. Toda ali res potrebujemo neposreden zakon, ki bi nam prepovedoval gledati kaj takega? Vemo, kaj o tem meni Jehova, saj v njegovi Besedi odkrito piše, da »tistega, ki ima rad nasilje, [. . .] sovraži«. (Psalm 11:5) V njej tudi piše: »Nečistnikom in prešuštnikom bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4) Če razmišljamo o teh navdihnjenih besedah, lahko jasno doumemo, kaj je Jehovova volja. Zato se ne zabavamo tako, da gledamo prizore, ki nazorno kažejo to, kar naš Bog sovraži. Vemo, da je Jehovu všeč, ko se ogibamo moralne izprijenosti, ki jo ta svet skuša prikazati kot neškodljivo zabavo. *
10., 11. Zakaj smo poslušni Jehovu in kakšna je ta poslušnost?
10 Kaj je glavni razlog, da izpolnjujemo Božje zapovedi? Zakaj želimo vsak dan živeti v skladu s tem, za kar vemo, da je v soglasju z Božjim mišljenjem? Takega življenja si ne izberemo zato, da bi ubežali kazni ali da bi se ognili slabih posledic, kakršne imajo tisti, ki se ne menijo za Božjo voljo. (Galačanom 6:7) Nasprotno, na poslušnost Jehovu gledamo kot na dragoceno priložnost, da mu izkazujemo ljubezen. Podobno kakor otrok hrepeni po tem, da bi mu oče z nasmehom potrdil, da je z njim zadovoljen, si tudi mi želimo Jehovovega odobravanja. (Psalm 5:12) On je naš Oče in mi ga ljubimo. Nič nam ne prinaša večjega veselja oziroma zadovoljstva od tega, da vemo, da naš način življenja »Jehova odobrava«. (Pregovori 12:2)
11 Poslušni torej nismo zato, ker bi bili k temu prisiljeni. Naša poslušnost tudi ni selektivna oziroma pogojna. * Glede zapovedi nismo izbirčni, tako da bi jih ubogali samo takrat, ko bi nam to ustrezalo ali ko bi imeli pri tem malo oziroma sploh nič težav. Ne, poslušni smo »iz srca«. (Rimljanom 6:17) Čutimo podobno kakor biblijski psalmist, ki je napisal: »V veselje mi bodo tvoje zapovedi, ki jih ljubim.« (Psalm 119:47) Da, Jehova radi ubogamo. Vemo, da je vreden naše popolne in brezpogojne poslušnosti ter da takšno ravnanje tudi zahteva od nas. (5. Mojzesova 12:32) Želimo, da bi Jehova dejal o nas podobno, kakor njegova Beseda pravi o Noetu. Sveto pismo o tem zvestem očaku, ki je ljubezen do Boga kazal tako, da je bil poslušen mnoga desetletja, pravi: »Noe je naredil vse, kar mu je Bog zapovedal. Storil je natanko tako.« (1. Mojzesova 6:22)
12. Kdaj s svojo poslušnostjo razveseljujemo Jehovovo srce?
12 Kako se Jehova počuti, ko ga radi ubogamo? Njegova Beseda pravi, da mu s tem razveseljujemo srce. (Pregovori 27:11) Ali s svojo poslušnostjo res razveseljujemo srce Vrhovnemu gospodu vesolja? Vsekakor, in Jehova ima utemeljen razlog, da se veseli! Ustvaril nas je tako, da imamo svobodno voljo. To pomeni, da se svobodno odločamo; lahko smo mu poslušni ali pa ne. (5. Mojzesova 30:15, 16, 19, 20) Ko se torej rade volje odločimo, da mu bomo poslušni, in ko nas k taki odločitvi spodbudi srce, polno ljubezni do Boga, našemu nebeškemu Očetu zelo ugajamo in ga razveseljujemo. (Pregovori 11:20) Poleg tega stopamo na najboljšo življenjsko pot.
»NJEGOVE ZAPOVEDI NISO V BREME«
13., 14. Zakaj lahko rečemo, da Božje »zapovedi niso v breme«, in kako lahko to ponazorimo?
13 Apostol Janez nam o Jehovovih zahtevah pove nekaj, kar zelo pomirja: »Njegove zapovedi niso v breme.« Grška beseda v 1. Janezovem 5:3, ki se prevaja z »breme«, dobesedno pomeni »težek«. * Jehovove zahteve niso nerazumne ali obremenjujoče. Njegovi zakoni niso taki, da jih nepopolni ljudje ne bi mogli ubogati.
14 To lahko ponazorimo takole. Dober prijatelj vas prosi, da mu pomagate pri selitvi v drugo stanovanje. Tja je treba znositi precej škatel. Nekatere so dovolj lahke, da jih brez večjega napora nosi eden, druge pa so težke in sta zanje potrebna dva. Vaš prijatelj izbere, katere škatle boste nesli vi. Ali bi vas prosil, da nesete škatle, za katere ve, da jih ne boste mogli? Ne. Noče, da bi se poškodovali, ko bi jih skušali nositi sami. Podobno nam naš ljubeči in prijazni Bog ne nalaga zapovedi, ki bi nam bile 5. Mojzesova 30:11–14) Od nas nikoli ne bi zahteval, da bi nosili takó težko breme. Jehova se zaveda naših omejitev, saj »dobro ve, iz česa smo narejeni, spominja se, da smo prah«. (Psalm 103:14)
pretežke. (15. Zakaj smo lahko prepričani, da so nam Jehovove zapovedi v kar največjo korist?
15 Jehovove zapovedi še zdaleč niso v breme, ampak so nam v kar največjo korist. (Beri Izaija 48:17.) Zato je lahko Mojzes staroveškim Izraelcem rekel: »Jehova [nam je] zapovedal, naj izpolnjujemo vse te uredbe, naj se bojimo Jehova, svojega Boga, da bi nam šlo vedno dobro in da bi živeli, kakor živimo danes.« (5. Mojzesova 6:24) Tudi mi smo lahko prepričani, da nam Jehova želi najboljše, zato nam daje zakone, ki so v naše trajno in večno dobro. Res, kako bi sploh lahko bilo drugače? Jehova je neizmerno moder Bog. (Rimljanom 11:33) Zato ve, kaj je za nas najboljše. Poleg tega je poosebljena ljubezen. (1. Janezovo 4:8) Ljubezen je njegovo bistvo in vpliva na vse, kar reče in stori. Na njej temeljijo vse zapovedi, ki jih daje svojim služabnikom.
16. Zakaj smo lahko poslušni Bogu kljub vplivom tega pokvarjenega sveta in težnjam nepopolnega mesa?
16 To ne pomeni, da je lahko biti poslušen Bogu. Upirati se moramo vplivom tega pokvarjenega sveta, ki »leži v oblasti Hudobnega«. (1. Janezovo 5:19) Poleg tega se moramo bojevati s svojim nepopolnim mesom, ki nas vleče, da bi prekršili Božje zakone. (Rimljanom 7:21–25) Toda če ljubimo Boga, lahko v tem uspemo. Jehova blagoslavlja tiste, ki želijo svojo ljubezen do njega potrjevati tako, da so mu poslušni. Svojega svetega duha daje »tem, ki so mu pokorni«. (Apostolska dela 5:32) Ta duh v nas rojeva odličen sad – dragocene lastnosti, ki nam lahko pomagajo, da smo poslušni. (Galačanom 5:22, 23)
17., 18. a) Kaj bomo pregledovali v tej knjigi in kaj moramo pri tem imeti v mislih? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem poglavju?
17 V tej knjigi bomo pregledovali Jehovova načela in moralna merila ter še mnoge druge načine, kako Jehova izraža svojo voljo. Pri tem moramo imeti v mislih številne pomembne dejavnike. Zapomnimo si, da nas Jehova ne sili, naj se ravnamo po njegovih zakonih in načelih. Želi namreč, da ga radi ubogamo in da ta poslušnost izvira iz srca. Ne pozabimo, da nas Jehova prosi, naj živimo tako, da nas bo lahko bogato blagoslovil sedaj in nam v prihodnosti dal večno življenje. Pomislimo, če smo poslušni iz vsega srca, imamo dragoceno priložnost, da Jehovu pokažemo, kako zelo ga ljubimo.
18 Jehova nam je za to, da bi znali razlikovati pravilno od napačnega, ljubeče dal notranji glas – vest. Toda če želimo, da nas ta zanesljivo vodi, jo moramo šolati. O tem pa bomo razpravljali v naslednjem poglavju.
^ odst. 9 Razprava o tem, kako lahko izberemo razvedrilo, ki nam bo koristilo, je v 6. poglavju te knjige.
^ odst. 11 Celo hudobni duhovi so lahko poslušni, čeprav tega ne želijo. Ko je Jezus ukazal demonom, naj izidejo iz nekaterih obsedenih posameznikov, so bili prisiljeni priznati njegovo oblast in ga ubogati, čeprav neradi. (Marko 1:27; 5:7–13)
^ odst. 13 V Mateju 23:4 je v besedni zvezi »težka bremena« ta izraz uporabljen za opis zelo natančnih pravil in človeških izročil, ki so jih pismouki in farizeji nalagali preprostim ljudem. V Apostolskih delih 20:29, 30 se ista beseda prevaja z »zatiralski« in označuje krute odpadnike, ki so »govorili popačene nauke« ter zavajali druge.