Jehova od poročenih pričakuje, da ostanejo zvesti svoji zakonski zaobljubi. Ko je prvega moškega in prvo žensko združil v zakon, je rekel, da se bo moški »držal svoje žene, in ta dva bosta eno telo«. Kasneje je Jezus Kristus ponovil to izjavo in dodal: »Kar je torej Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« (1. Mojzesova 2:24; Matej 19:3–6) Tako vidimo, da Jehova in Jezus na zakon med možem in ženo gledata kot na zvezo, ki traja celo življenje in se konča šele takrat, ko eden od njiju umre. (1. Korinčanom 7:39) Zakon je sveta ureditev, zato razveze ne smemo jemati zlahka. Jehova pravzaprav sovraži razvezo, ki nima svetopisemskega temelja. (Malahija 2:15, 16)

 Kaj pa je svetopisemski temelj za razvezo? Jehova sovraži prešuštvo in nečistost oziroma spolno nemoralo. (1. Mojzesova 39:9; 2. Samuelova 11:26, 27; Psalm 51:4) Res, spolna nemorala mu je tako odvratna, da je kristjanom lahko temelj za razvezo. (Razpravo o tem, kaj vse pomeni spolna nemorala, najdete v 9. poglavju, 7. odstavku.) Jehova daje nedolžnemu zakoncu pravico, da se odloči, ali bo ostal z zakoncem, ki je prešuštvoval, ali pa se bo od njega razvezal. (Matej 19:9) Če se torej nedolžni zakonec odloči, da se bo razvezal, Jehova temu ne nasprotuje. Obenem pa se nikogar v krščanski občini ne spodbuja k razvezi. Pravzaprav se lahko nedolžni zakonec v nekaterih okoliščinah odloči, da bo ostal v zakonski zvezi s krivcem, še posebej če se ta iskreno kesa. Seveda pa se morajo tisti, ki imajo svetopisemski temelj za razvezo, o tem koraku sami odločiti in sprejeti posledice, ki jih lahko s seboj prinese razveza. (Galačanom 6:5)

V določenih izrednih okoliščinah se nekateri kristjani odločijo, da se bodo ločili ali razvezali od zakonca, čeprav ta ni zagrešil spolne nemorale. V takem primeru Sveto pismo določa, da naj tisti, ki zapušča zakon, ostane neporočen ali pa »naj se spet spravi s svojim« zakoncem. (1. Korinčanom 7:11) Tak kristjan ni prost, da bi lahko stopil v zakon s kom drugim. (Matej 5:32) Poglejmo si nekaj izjemnih okoliščin, ki nekatere navedejo, da odidejo od doma (se ločijo) ali se pravno (ne svetopisemsko) razvežejo:

Namerno zanemarjanje odgovornosti v zvezi s preživljanjem. Družina lahko obuboža, tako da nima niti osnovnih sredstev za življenje, če mož ne skrbi zanjo, čeprav bi lahko. V Svetem pismu piše: »Če kdo ne skrbi za [. . .] domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8) Če se tak mož noče spremeniti, se žena za svoje dobro in za dobro svojih otrok lahko odloči za ločitev ali pravno razvezo.  Seveda bi morali krščanski starešine skrbno pretehtati obtožbo, da kristjan ne želi gmotno podpirati svoje družine. Če noče skrbeti za družino, je lahko izobčen.

Trpinčenje. Nasilen zakonec je lahko tako surov, da je v nevarnosti zdravje in celo življenje trpinčenega zakonca. Če je nasilen zakonec kristjan, bi morali občinski starešine raziskati, koliko resnice je v obtožbah o njegovem ravnanju. Izbruhi jeze in nasilno obnašanje so temelj za izobčenje. (Galačanom 5:19–21)

Popolno onemogočanje duhovnega življenja. Zakonec morda nenehno skuša onemogočati sozakoncu, da bi prav častil Boga, ali pa ga morda skuša celo prisiliti, da bi prekršil katero od Božjih zapovedi. V takem primeru se mora ogroženi zakonec odločiti, ali je ločitev ali pravna razveza edini način, da upošteva zapoved »pokorni moramo biti Bogu, ne pa ljudem«. (Apostolska dela 5:29)

V nobenem primeru, ko gre za izredne okoliščine, o kakršnih smo pravkar razpravljali, nihče ne bi smel pritiskati na nedolžnega kristjana niti da se loči niti da ostane s svojim zakoncem. Duhovno zreli prijatelji in starešine lahko ponudijo pomoč in svetujejo na temelju Svetega pisma, ne morejo pa vedeti vsega, kar se dogaja med možem in ženo. To lahko vidi samo Jehova. Seveda krščanska žena ne bi izkazovala časti Bogu oziroma spoštovala zakonske ureditve, če bi pretiravala o tem, kako resne probleme ima doma, samo zato, ker bi želela živeti ločeno od moža, in isto velja tudi za moža. Jehova ve za vsako takšno spletkarjenje, ne glede na to, koliko skuša posameznik to zakriti. Prav zares je »vse golo in razodeto pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor«. (Hebrejcem 4:13) Toda če skrajno nevarne okoliščine trajajo dlje časa, ne bi smel nihče kritizirati kristjana, ki se odloči, da se bo ločil. Konec koncev »bomo vsi stopili pred Božji sodni stol«. (Rimljanom 14:10–12)