1., 2. a) Kateri vprašanji nam včasih prideta na misel, ko razmišljamo o mladoporočencih, in zakaj? b) Na katera vprašanja bomo dobili odgovor v tem poglavju?

ALI imate radi poroke? Mnogi jih imajo, saj so lahko takšni dogodki zelo prijetni. Ženin in nevesta sta v svoji obleki videti prekrasna. Še več, njuna obraza kar sijeta od veselja! Ta dan sta vsa srečna, njuna prihodnost pa se zdi polna upanja in lepih obetov.

² Vendar je treba priznati, da je danes zakonska skupnost v mnogih pogledih ena sama zmešnjava. Medtem ko želimo mladoporočencema najboljše, se morda sprašujemo: Ali bo njun zakon srečen? Ali se bo obdržal? Odgovora sta odvisna od tega, ali bosta mož in žena zaupala Božjim nasvetom za zakonce ter jih upoštevala. (Beri Pregovori 3:5, 6.) Pravzaprav je to zanju obvezno, če želita ostati v Božji ljubezni. Poglejmo sedaj pobliže, kako Sveto pismo odgovarja na štiri vprašanja: Zakaj se poročiti? Koga naj bi si izbrali za zakonskega partnerja, če se želite poročiti? Kako se lahko pripravite na zakon? In kaj lahko zakoncema pomaga, da bo njun zakon ostal srečen?

3. Zakaj se ne bi bilo modro poročiti iz nepravih razlogov?

³ Nekateri verjamejo, da brez poroke ni sreče – da ne moreš biti zadovoljen oziroma vesel v življenju, če si ne poiščeš  zakonca. To nikakor ne drži! Jezus, ki je bil samski, je o samskosti govoril kot o daru in spodbujal tiste, ki ji lahko naredijo prostor, da to tudi storijo. (Matej 19:11, 12) Tudi apostol Pavel je razpravljal o prednostih samskega stanu. (1. Korinčanom 7:32–38) Ne eden ne drugi pa nista glede tega postavila pravila. Sveto pismo namreč pravi, da ljudje, ki »prepovedujejo poročiti se«, širijo »demonske nauke«. (1. Timoteju 4:1–3) Vendar tistim, ki želijo nemoteno služiti Jehovu, samskost mnogo obeta. Ne bi se torej bilo modro poročiti iz nepravih razlogov, na primer zaradi pritiska vrstnikov.

4. Kako uspešen zakon vpliva na vzgojo otrok?

⁴ Toda ali obstajajo tudi tehtni razlogi za poroko? Da. Zakonska zveza je prav tako darilo našega ljubečega Boga. (Beri 1. Mojzesova 2:18.) Zato so z njo povezane nekatere prednosti in blagoslovi. Uspešen zakon je denimo najboljši temelj za družinsko življenje. Otroci potrebujejo stabilno okolje, v katerem jih starši vzgajajo, ljubijo, disciplinirajo in vodijo. (Psalm 127:3; Efežanom 6:1–4) Vzgoja otrok pa ni edini razlog za poroko.

5., 6. a) Naštejte nekaj praktičnih koristi tesnega prijateljstva, ki so opisane v Pridigarju 4:9–12? b) Kdaj je lahko zakonska zveza podobna trojni vrvici?

⁵ Oglejmo si tematski stavek tega poglavja in njegovo sobesedilo: »Bolje je dvema kakor enemu, ker imata dobro plačilo za svoj trud. Kajti če eden pade, ga lahko njegov tovariš vzdigne. Toda kaj, če pade nekdo, ki je sam in nima drugega, da bi ga vzdignil? Če dva ležita skupaj, se ogrejeta. Toda kako naj se ogreje nekdo, ki je sam? In če bi kdo bil močnejši od enega samega, se mu dva lahko uspešno postavita po robu. In trojna vrvica se ne pretrga zlahka.« (Pridigar 4:9–12)

⁶ Ta svetopisemski odlomek v prvi vrsti govori o vrednosti prijateljstva. Zakonska zveza je seveda najtesnejše  prijateljstvo. Kot pokažejo besede tega odlomka, si lahko zakonca, ki sta takšna prijatelja, pomagata, se tolažita in drug drugega ščitita. Zakon je še posebej trden, če je več kot samo zveza dveh ljudi. Te vrstice nakazujejo, da se dvojna vrvica lahko pretrga. S tremi vrvicami, ki so stkane skupaj oziroma prepletene, pa se to zgodi veliko težje. Kadar želita mož in žena predvsem ugajati Jehovu, je njun zakon podoben trojni vrvici. Ker v svoj zakon vpletata Boga, je njuna zveza res zelo močna.

7., 8. a) Kaj je Pavel svetoval samskim kristjanom, ki se bojujejo s spolnimi željami? b) Kakšen uravnovešen pogled na zakonsko zvezo nam daje Sveto pismo?

⁷ Zakonska zveza je tudi edina ureditev, v kateri se lahko pravilno potešijo spolne želje. Znotraj nje so spolni odnosi upravičeno vir radosti. (Pregovori 5:18) Ko samski posameznik preide to, kar Sveto pismo imenuje »cvet mladosti« – čas, ko se pričnejo razvnemati želje po spolnosti – se morda še vedno bojuje s spolnimi željami. Če jih ne obvladuje, ga lahko vodijo v nečisto oziroma neprimerno ravnanje. Pavel je po navdihnjenju takole svetoval samskim kristjanom: »Če se ne morejo obvladovati, naj se poročijo, ker je bolje poročiti se, kakor pa goreti od strasti.« (1. Korinčanom 7:9, 36; Jakob 1:15)

⁸ Kakršni koli razlogi že ženejo posameznika, da se poroči, je zanj dobro, da je pri tem realen. Kot je dejal Pavel, bodo tisti, ki se poročijo, »v sebi doživljali stisko«. (1. Korinčanom 7:28) Poročeni se spoprijemajo z nekaterimi težavami, ki so samskim prihranjene. Kako pa se lahko, če se odločite za poroko, čim bolj ognete takim težavam in prejmete kar največ blagoslovov? Najprej tako, da modro izberete zakonca.

9., 10. a) Kako je Pavel ponazoril, da je nevarno stkati tesne vezi s tistimi, ki ne častijo Jehova? b) Kakšne so pogosto posledice, če samski kristjan ne upošteva Božjega nasveta, naj se ne poroči z nevernikom?

⁹ Pavel je po navdihnjenju napisal pomembno načelo, ki bi ga morali upoštevati, ko izbiramo zakonskega partnerja: »Ne dajte se vpreči v jarem z neverniki.« (2. Korinčanom 6:14) Njegova ponazoritev je bila vzeta iz kmečkega življenja. Če kdo dve živali, ki se po velikosti ali moči precej razlikujeta, vpreže v isti jarem, bosta obe trpeli. Podobno bo v zakonskem jarmu, v katerem eden od zakoncev ne časti pravega Boga, nedvomno prihajalo do nesoglasij in napetosti. Če en zakonec želi ostati v Jehovovi ljubezni, drugemu pa je za to kaj malo mar oziroma mu sploh ni do tega, v življenju ne bosta dajala prednosti enakim rečem. In to jima bo po vsej verjetnosti povzročalo mnogo težav. Pavel je zato kristjane spodbudil, da naj se poročijo »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39)

¹⁰ Včasih samski kristjani sklenejo, da se je bolje vpreči v neenak jarem, kakor trenutno trpeti osamljenost. Nekateri namerno prezrejo svetopisemski nasvet in se poročijo s kom, ki ne služi Jehovu. Posledice take odločitve so pogosto žalostne. Ti posamezniki sklenejo zakonsko zvezo s človekom, s katerim se ne morejo pogovarjati o najpomembnejših rečeh v življenju. Nastala praznina, ki jo čutijo, je lahko še veliko hujša od kakršne koli osamljenosti pred poroko. K sreči tisoče samskih kristjanov zaupa Božjemu nasvetu glede tega in ga zvesto upošteva. (Beri Psalm 32:8.) Upajo, da se bodo nekega dne poročili, vendar pa ostanejo samski, dokler ne najdejo zakonca med tistimi, ki častijo Boga Jehova.

11. Kaj vam lahko pomaga, da modro izberete zakonskega partnerja? (Glej tudi okvir » Na kaj naj bom pozoren pri bodočem zakoncu?«.)

¹¹ Seveda niso vsi Jehovovi služabniki že sami po sebi primerni zakonski partnerji. Če razmišljate o poroki, si poiščite  sokristjana, s katerim se ujemate v osebnosti, duhovnih ciljih in ljubezni do Boga. Zvesti in preudarni suženj je o tej temi že priskrbel mnogo gradiva. V njem so svetopisemski nasveti in dobro je, da o njih razmislite in molite ter pustite, da vas vodijo, ko sprejemate to pomembno odločitev. * (Beri Psalm 119:105.)

12. Kateri običaj, povezan s poroko, je razširjen v mnogih deželah in kateri svetopisemski zgled v zvezi z njim ponuja nekaj smernic?

¹² V mnogih deželah je običaj, da starši svojemu otroku izberejo življenjskega sopotnika. V teh kulturah na splošno velja, da imajo starši več modrosti in izkušenj, potrebnih za takšno pomembno odločitev. Dogovorjeni zakoni so pogosto uspešni, podobno kot so bili v svetopisemskih časih. Zgled Abrahama, ki je poslal svojega služabnika, da bi Izaku našel ženo, je poučen za današnje starše, ki imajo morda podobno nalogo. Abrahamu nista bila pomembna denar in družbeni položaj bodoče snahe, temveč to, da je Jehovova častilka. Storil je vse, da bi Izaku našel takšno ženo. * (1. Mojzesova 24:3, 67)

13.–15. a) Kako lahko načelo iz Pregovorov 24:27 pomaga mlademu moškemu, ki razmišlja o poroki? b) Kako se lahko mlada ženska pripravi na zakon?

¹³ Če resno razmišljate o poroki, je dobro, da se vprašate: Ali sem res pripravljen na ta korak? Odgovor ni odvisen zgolj od vašega pogleda na ljubezen, spolnost,  tovarištvo ali vzgojo otrok, temveč bi moral bodoči mož oziroma bodoča žena razmisliti še o nekaterih odgovornostih, ki jih prinaša zakon.

¹⁴ Mlad moški, ki si išče ženo, bi moral skrbno razmisliti o načelu: »Pripravi si delo zunaj in na polju opravi vse potrebno, potem pa zidaj svoj dom.« (Pregovori 24:27) Kaj pomenijo te besede? V svetopisemskih časih se je moral moški, ki si je želel s poroko ustvariti družino, vprašati: Ali sem pripravljen skrbeti za ženo in jo podpirati ter enako ravnati tudi z otroki, ki jih bova morda imela? Najprej je moral delati, torej skrbeti za svoja polja oziroma pridelke. Enako načelo velja danes. Moški, ki se želi poročiti, se mora pripraviti na to, da bo prevzel s tem povezano odgovornost. Dokler je telesno sposoben, bo moral delati. Božja Beseda nakazuje, da je mož, ki ne skrbi za telesne, čustvene in duhovne potrebe svoje družine, hujši od nevernika! (Beri 1. Timoteju 5:8.)

¹⁵ Ženska, ki se odloči za poroko, mora biti ravno tako pripravljena nositi številne pomembne odgovornosti. Sveto pismo hvali nekatere spretnosti in odlike, ki jih morda potrebuje žena, ko pomaga svojemu možu in skrbi za družino. (Pregovori 31:10–31) Moški in ženske, ki hitijo v zakon, ne da bi se prej pripravili na odgovornosti, ki jih ta prinaša, so v resnici sebični. Ne razmišljajo namreč, kaj lahko ponudijo svojemu bodočemu zakoncu. Za tiste, ki se nameravajo poročiti, je najpomembnejše, da so pripravljeni na to, da bodo v zakonu udejanjali Božja načela.

16., 17. O katerih svetopisemskih načelih bi morali poglobljeno premišljevati tisti, ki se pripravljajo na zakon?

¹⁶ K pripravi na zakon spada poglobljeno premišljevanje o vlogi, ki jo je Bog dodelil možu in ženi. Moški  mora vedeti, kaj pomeni biti poglavar krščanske družine. Ta njegova vloga ni opravičilo, da se lahko vede kot tiran, temveč mora glavarstvo uveljavljati tako kakor Jezus. (Efežanom 5:23) Podobno mora krščanska ženska razumeti dostojanstveno vlogo žene. Ali se bo voljna podrediti »postavi svojega moža«? (Rimljanom 7:2) Že sedaj je pod Jehovovo in Kristusovo postavo. (Galačanom 6:2) Oblast, ki jo bo imel njen mož v družini, pa pomeni še eno postavo. Ali ga je pripravljena podpirati in se mu podrejati, čeprav mu je oblast dana kot nepopolnemu človeku? Če ji je ta vidik zakonske zveze težko sprejeti, je boljše, da se ne poroči.

¹⁷ Poleg tega mora biti vsak zakonec pripravljen skrbeti za posebne potrebe drugega. (Beri Filipljanom 2:4.) Pavel je napisal: »Naj [. . .] vsak od vas ljubi svojo ženo, tako kakor ljubi sebe. Žena pa naj svojega moža globoko spoštuje.« Po Božjem navdihnjenju je razumel, da ima mož posebno potrebo po tem, da ga žena globoko spoštuje, žena pa ima posebno potrebo po tem, da ji mož izkazuje ljubezen. (Efežanom 5:21–33)

18. Zakaj bi morali pari med sestajanjem kazati samoobvladanje?

¹⁸ Sestajanje torej ni le zabava. To je čas, ko se moški in ženska učita vzpostavljati pravilen odnos drug do drugega, pa tudi čas, v katerem spoznavata, ali bi bila poroka zanju modra odločitev. Poleg tega morata med sestajanjem kazati samoobvladanje. Skušnjava, da se telesno zbližata, je lahko zelo velika – navsezadnje je privlačnost popolnoma naravna. Vendar se tisti, ki resnično ljubi bodočega zakonca, ogiba vsega, s čimer bi mu lahko duhovno škodoval. (1. Tesaloničanom 4:6) Če se torej s kom sestajate, kažite samoobvladanje. Ta lastnost vam lahko koristi vse življenje, bodisi da se poročite bodisi da ne.

19., 20. Kako se mora kristjanovo stališče do zakonske zveze razlikovati od tistega, ki ga imajo mnogi v današnjem svetu? Ponazorite.

¹⁹ Če si par želi ustvariti trajen zakon, mora imeti pravo stališče do zakonske zaobljube. V romanih in filmih se zgodba dveh, ki se ljubita, pogosto srečno konča s poroko. Ljudje po takšnem koncu tudi hrepenijo. V resničnem življenju pa poroka ni konec, temveč začetek – začetek nečesa, čemur je Jehova namenil, da bi bilo trajno. (1. Mojzesova 2:24) Na žalost veliko ljudi v današnjem svetu ne meni tako. V nekaterih kulturah poroko primerjajo z dvema vrvema, ki sta skupaj zvezani v vozel. Morda se niti ne zavedajo, kako ustrezno s tem opišejo splošno stališče, ki ga imajo ljudje do zakonske zveze. Zakaj? Dober vozel bi moral držati, dokler je treba, vendar je njegova druga bistvena lastnost ta, da se ga zlahka zaveže, pa tudi razveže.

²⁰ Danes je za mnoge zakonska zveza začasna. Vanjo stopijo brez pomišljanja, ker menijo, da bo zadovoljila njihove potrebe. Obenem pa pričakujejo, da se bodo lahko razvezali takoj, ko bo videti, da so se pojavili nerešljivi problemi. Vendar imejte v mislih svetopisemsko ponazoritev, da je zakonska zveza kakor vrvica. Vrvi, ki so izdelane za ladje, so narejene tako, da so trajne. Nikoli se ne smejo obrabiti ali razplesti, tudi v najhujšem neurju ne. Podobno je zakonska zveza zasnovana, da traja. Zapomnite si Jezusove besede: »Kar je torej Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« (Matej 19:6) Če se poročite, morate tudi vi tako gledati na zakon. Ali s takšno zaobljubo zakon postane breme? Ne.

21. Kako morata mož in žena gledati drug na drugega in kaj jima lahko pri tem pomaga?

 ²¹ Mož in žena morata pravilno gledati drug na drugega. Če se vsak od njiju osredotoča na zakončeve dobre lastnosti in prizadevanje, bo njuna zveza vir veselja in osvežitve. Ali je nestvarno imeti takšno pozitivno stališče o nepopolnem zakoncu? Jehova ni nikoli nestvaren, kljub temu pa se zanašamo na to, da ima o nas dobro mnenje. Psalmist je vprašal: »Če bi gledal na napake, o Jah, Jehova, kdo  bi mogel obstati?« (Psalm 130:3) Možje in žene morajo biti podobno pozitivni drug do drugega in si medsebojno odpuščati. (Beri Kološanom 3:13.)

22., 23. Kako sta Abraham in Sara dober zgled za vse poročene?

²² Zakon lahko z leti prinese še več sreče in zadovoljstva. Sveto pismo pokaže, kakšen zakon sta imela Abraham in Sara, ko sta bila že v letih. V svojem življenju nikakor nista bila brez stisk in težav. Zamislite si, kako se je počutila Sara, ko je morala, verjetno pri svojih šestdesetih letih, zapustiti udoben dom v bogatem mestu Ur in do konca življenja živeti v šotorih. Toda podredila se je svojemu možu kot poglavarju družine. Abrahamu je bila pravo dopolnilo in pomočnica, saj mu je spoštljivo pomagala, da je uspešno izpeljal svoje odločitve. Podredljiva ni bila le na zunaj. Svojega moža je celo »sama pri sebi« imenovala gospod. (1. Mojzesova 18:12; 1. Petrovo 3:6) Abrahama je spoštovala iz srca.

²³ Seveda to ne pomeni, da sta Abraham in Sara vedno razmišljala enako. Sara je nekoč možu predlagala nekaj, kar ga je zelo razžalostilo. Vendar ji je Abraham po Jehovovem naročilu ponižno prisluhnil, zaradi česar je bila potem njuna družina blagoslovljena. (1. Mojzesova 21:9–13) Možje in žene se lahko danes, tudi če so poročeni že desetletja, veliko naučijo od tega bogovdanega para.

24. Kakšne zakonske zveze so v slavo Bogu Jehovu in zakaj?

²⁴ V krščanski občini je več tisoč srečnih zakonov – zakonov, v katerih žena globoko spoštuje svojega moža, mož ljubi in ceni svojo ženo, oba pa si skupaj prizadevata, da jima v življenju največ pomeni to, kar želi Jehova. Če se odločite za poroko, modro izberite svojega življenjskega sopotnika, dobro se pripravite na zakon ter vanj vnašajte mir in ljubezen. Tako bo vaša zakonska zveza v slavo Bogu Jehovu. Če boste tako ravnali, vam bo vaš zakon gotovo pomagal, da ostanete v Božji ljubezni.