6. POGLAVJE
Oznanjevalci – služabniki se voljno dajo na razpolago
1., 2. Katero obsežno delo je napovedal Jezus in katero pomembno vprašanje se nam zastavlja?
POLITIČNI VODITELJI pogosto kaj obljubijo, vendar tega potem ne izpolnijo. Celo tisti z najboljšimi nameni morda ne morejo izpolniti svojih obljub. Mesijanski kralj, Jezus Kristus, pa je pravo poživljajoče nasprotje, saj vedno ostane zvest svoji besedi.
2 Potem ko je Jezus leta 1914 zakraljeval, je bil pripravljen izpolniti prerokbo, ki jo je izrekel kakih 1900 let pred tem. Malo pred svojo smrtjo je napovedal: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji.« (Mat. 24:14) Izpolnitev teh besed je del znamenja njegove navzočnosti v kraljevski moči. Pri tem pa se nam zastavlja pomembno vprašanje: Kako je Kralju uspelo organizirati vojsko voljnih oznanjevalcev v zadnjih dneh, v času, ki je prežet s sebičnim, neljubečim in brezbožnim duhom? (Mat. 24:12; 2. Tim. 3:1–5) Odgovor na to vprašanje moramo vedeti, saj se tiče vseh pravih kristjanov.
3. Kakšno zaupanje je izrazil Jezus in od koga se je naučil takšnega zaupanja?
3 Poglejmo še enkrat Jezusove preroške besede. Ali besede »se bo oznanjala« izžarevajo zaupanje? Prav gotovo! Jezus je bil prepričan, da bo v zadnjih dneh obstajala skupina ljudi, ki ga bodo voljno podpirali. Od koga se je naučil takšnega zaupanja? Videl ga je pri svojem Očetu. (Jan. 12:45; 14:9) V svojem predčloveškem obstoju je lahko na lastne oči videl, kako Jehova zaupa, da imajo njegovi častilci voljnega duha. Poglejmo, kako je Jehova izrazil to zaupanje.
»Tvoje ljudstvo se bo voljno ponudilo«
4. Katero delo naj bi Izraelci po Jehovovem vabilu podprli in kako so se odzvali?
4 Spomnimo se, kaj se je zgodilo, ko je Jehova naročil Mojzesu, naj naredi sveti šotor, ki bi bil središče čaščenja za izraelski narod. Po Mojzesu je vse ljudstvo povabil, naj podpre to delo. Mojzes je ljudstvu rekel: »Vsak, ki je radodarnega srca, naj prinese [. . .] prispevek za Jehova.« Kako se je ljudstvo odzvalo? Izraelci so kar »naprej prinašali prostovoljne darove, jutro za jutrom«. Ljudstvo je toliko prineslo, da so mu »preprečili, da bi še kaj prinašalo«! (2. Mojz. 35:5; 36:3, 6) Izraelci so dokazali, da jim je Jehova povsem upravičeno zaupal.
5., 6. Kakšnega duha sta Jehova in Jezus glede na Psalm 110:1–3 pričakovala od pravih častilcev v zadnjih dneh?
5 Ali je Jehova pričakoval, da bodo tudi v zadnjih dneh njegovi častilci imeli takšnega voljnega duha? Prav gotovo! Več kot tisoč let pred Jezusovim rojstvom na zemlji je navdihnil Davida, da je pisal o času, ko bo Mesija zakraljeval. (Beri Psalm 110:1–3.) Jezus, novoustoličeni kralj, bo imel sovražnike, ki mu bodo nasprotovali. Imel pa bo tudi vojsko teh, ki ga bodo podpirali. Ne bo jih treba prisiliti, naj mu služijo. Celo mladi med njimi se bodo voljno dali na razpolago. Nazadnje jih bo tako veliko, da bodo povsem ustrezno primerjani z neštetimi rosnimi kapljicami, ki v jutranjem soncu prekrivajo tla. a
6 Jezus je vedel, da se prerokba iz 110. psalma nanaša nanj. (Mat. 22:42–45) Zato je imel vse razloge za zaupanje, da bo imel zveste podložnike, ki se bodo voljno dali na razpolago in po vsem svetu oznanjevali dobro novico. Kaj kažejo zgodovinska dejstva? Ali je Kralj v zadnjih dneh dejansko organiziral vojsko voljnih oznanjevalcev?
»Zame je čast in dolžnost objavljati to sporočilo«
7. Kako je Jezus, potem ko je bil ustoličen za kralja, začel pripravljati svoje sledilce za delo, ki jih je čakalo?
7 Jezus je kmalu po tem, ko je bil ustoličen za kralja, začel pripravljati svoje sledilce za obsežno delo, ki jih je čakalo. Kot smo videli v drugem poglavju, je od leta 1914 do začetka leta 1919 pregledoval in prečiščeval svoje ljudstvo. (Mal. 3:1–4) Nato je kasneje leta 1919 postavil zvestega sužnja, da bi bil na čelu njegovih sledilcev. (Mat. 24:45) Od tega leta naprej suženj razdeljuje duhovno hrano, in sicer po različnih govorih na zborovanjih in po tiskanih publikacijah. Ta duhovna hrana vedno znova poudarja, da imamo vsi kristjani odgovornost osebno sodelovati v oznanjevanju.
8.–10. Kako so zborovanja dala oznanjevanju zagon? Povej primer. (Glej tudi okvir » Zgodnja zborovanja, ki so oznanjevanju dala zagon«.)
8 Govori na zborovanjih. Preučevalci Biblije so nestrpno pričakovali smernice. Zato so od 1. do 8. septembra 1919 v Cedar Pointu v Ohiu (ZDA) imeli prvo večje zborovanje po prvi svetovni vojni. Brat Rutherford je drugi dan zborovanja imel govor, v katerem je delegatom odločno rekel: »Naloga kristjana na zemlji je, da oznanjuje sporočilo o Gospodovem kraljestvu.«
9 Vrhunec zborovanja je bil govor z naslovom »Nagovor sodelavcem«, ki ga je brat Rutherford imel tri dni kasneje. Ta govor je bil v angleškem Stražnem stolpu objavljen pod naslovom »Oznanjevanje Kraljestva«. Brat Rutherford je rekel: »Povsem naravno je, da se kristjan kdaj vpraša: ‚Zakaj sem na zemlji?‘ Odgovor na to vprašanje bi moral biti: ‚Gospod me je milostno postavil za svojega veleposlanika, da svetu oznanjam Božje sporočilo o spravi. Zame je čast in dolžnost objavljati to sporočilo.‘«
10 V tem zgodovinskem govoru je brat Rutherford objavil, da bo začela izhajati nova revija, Zlati vek (danes Prebudite se!), s katero bodo ljudi usmerjali h Kraljestvu kot edinemu upanju za človeštvo. Nato je vprašal, kdo od navzočih bi želel sodelovati pri razdeljevanju te revije. V poročilu o zborovanju je pisalo: »Odziv je bil zelo spodbuden. Šest tisoč ljudi je vstalo kot en mož.« b Povsem očitno je, da je Kralj imel voljne podložnike, ki so bili pripravljeni goreče oznanjati njegovo Kraljestvo!
11., 12. Kaj je v angleškem Stražnem stolpu leta 1920 pisalo glede tega, kdaj se bo opravljalo delo, ki ga je napovedal Jezus?
11 Tiskane publikacije. Stražni stolp je bralcem pomagal vse jasneje razumeti pomembnost dela, ki ga je Jezus napovedal, namreč oznanjevanja dobre novice o Kraljestvu. Razmislimo o nekaterih primerih iz začetka dvajsetih let prejšnjega stoletja.
12 Katero sporočilo se bo oznanjalo, kot je bilo napovedano v Mateju 24:14? Kdaj se bo to delo opravljalo? V angleškem Stražnem stolpu, 1. julij 1920, je bilo v članku z naslovom »Evangelij Kraljestva« pojasnjeno, za katero sporočilo gre: »Tukaj omenjena dobra novica se nanaša na konec stare ureditve stvari in vzpostavitev Mesijanskega kraljestva.« V članku je bilo jasno zapisano, kdaj se bo to sporočilo oznanjalo: »To sporočilo se mora oznaniti v času med veliko svetovno vojno [prvo svetovno vojno] in ‚veliko stisko‘.« Zato je v sklepu članka pisalo, da je sedaj čas, da se po vsem krščanskem svetu oznani ta dobra novica.
13. Kako je angleški Stražni stolp leta 1921 spodbudil maziljene kristjane, naj pokažejo voljnega duha?
13 Ali se je moralo Božje ljudstvo prisiliti, da je pričelo opravljati delo, ki ga je Jezus napovedal? Ne. Članek z naslovom »Bodite pogumni«, ki je izšel v angleškem Stražnem stolpu, 15. marec 1921, je spodbudil maziljene kristjane, naj pokažejo voljnega duha. Vsak kristjan je bil spodbujen, da se vpraša: »Ali ni zame izredna čast, pa tudi dolžnost, da sodelujem pri tem delu?« V članku je še pisalo: »Če boste uvideli to [da je čast sodelovati pri tem delu], smo prepričani, da boste podobni Jeremiju, v čigar srcu je bila Gospodova beseda, zaradi katere ni mogel molčati, saj je bila kakor plamteč ogenj, zaprt v njegovih kosteh.« (Jer. 20:9) Iz te prisrčne spodbude veje zaupanje, ki ga imata Jehova in Jezus v zvestovdane podložnike Kraljestva.
14., 15. Kako je angleški Stražni stolp leta 1922 spodbudil maziljene kristjane, da druge seznanijo s sporočilom o Kraljestvu?
14 Kako naj bi pravi kristjani seznanili druge s sporočilom o Kraljestvu? Kratek, vendar pomemben članek z naslovom »Nujno je oznanjevati«, ki je izšel v angleškem Stražnem stolpu, 15. avgust 1922, je maziljene kristjane spodbudil, naj »dejavno prinašajo ljudem natisnjeno sporočilo, se pogovarjajo z njimi pri vratih in jim oznanjujejo, da je nebeško kraljestvo blizu«.
15 Povsem očitno je, da Kristus od leta 1919 po zvestem in preudarnem sužnju nenehno poudarja, da je za kristjana na zemlji čast in dolžnost oznanjati sporočilo o Kraljestvu. Kako pa so se zgodnji Preučevalci Biblije odzvali na spodbude glede oznanjevanja Kraljestva?
Zvesti bodo prostovoljno govorili
16. Kako so se nekateri izvoljeni starešine odzvali na spodbudo, naj vsi kristjani oznanjujejo?
16 V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja se je nekaterim upirala zamisel, da morajo vsi maziljeni kristjani oznanjevati. V angleškem Stražnem stolpu, 1. november 1927, je bilo pojasnjeno, kaj se je dogajalo: »Nekateri posamezniki, ki so danes v cerkvi [občini] na odgovornem mestu v vlogi starešin [. . .], nočejo spodbujati svojih bratov, naj sodelujejo v oznanjevanju, pa tudi sami nočejo oznanjevati. [. . .] Posmehujejo se spodbudi, naj hodijo od vrat do vrat in ljudem oznanjujejo sporočilo o Bogu, njegovem Kralju in Kraljestvu.« V članku je jasno pisalo: »Prišel je čas, da zvesti takšne zaznamujejo in se jih ogibajo. Povedati jim morajo, da takšnim ne bomo več zaupali starešinske službe.« c
17., 18. Kako se je večina kristjanov v občinah odzvala na smernice zvestega sužnja? Kako so se milijoni odzvali v preteklih stotih letih?
17 Na srečo se je večina kristjanov v občinah navdušeno odzvala na smernice zvestega sužnja. To, da lahko oznanjujejo sporočilo o Kraljestvu, so si šteli v čast. V angleškem Stražnem stolpu, 15. marec 1926, je pisalo takole: »Zvesti bodo [. . .] o tem sporočilu prostovoljno govorili ljudem.« Takšni zvesti kristjani so živeli v skladu s preroškimi besedami, zapisanimi v Psalmu 110:3. Dokazali so, da voljno podpirajo Mesijanskega kralja.
18 V preteklih stotih letih so se milijoni voljno dali na razpolago in oznanjevali Kraljestvo. V naslednjih nekaj poglavjih bomo pregledali, kako so oznanjevali – s kakšnimi metodami in katere pripomočke so pri tem uporabljali – in kaj so dosegli. Najprej pa si poglejmo, zakaj milijoni prostovoljno oznanjujejo Kraljestvo, čeprav živimo v sebičnem svetu. Med razmišljanjem o tem je dobro, da se vprašamo: »Zakaj jaz oznanjujem dobro novico drugim?«
»Iščite najprej kraljestvo«
19. Zakaj upoštevamo Jezusov nasvet, naj iščemo »najprej kraljestvo«?
19 Jezus je svojim sledilcem svetoval, naj iščejo »najprej kraljestvo«. (Mat. 6:33) Zakaj upoštevamo ta nasvet? Pravzaprav zato, ker se zavedamo, kako pomembno je Kraljestvo, da je to pravzaprav osrednji del Božjega namena. Kot smo videli v prejšnjem poglavju, sveti duh postopoma razodeva navdušujoče resnice o Kraljestvu. Ko se ta dragocena resnica dotakne našega srca, se čutimo spodbujene, da iščemo najprej Kraljestvo.
20. Kako Jezusova ponazoritev o skritem zakladu kaže, kako se bodo njegovi sledilci odzvali na nasvet, naj iščejo najprej Kraljestvo?
20 Jezus je vedel, kako se bodo njegovi sledilci odzvali na nasvet, naj iščejo najprej Kraljestvo. Razmislimo o njegovi ponazoritvi o skritem zakladu. (Beri Matej 13:44.) V ponazoritvi je delavec med opravljanjem vsakodnevnih opravil na polju po naključju našel skrit zaklad in takoj prepoznal njegovo vrednost. Kaj je storil? »Od veselja je šel ter prodal vse, kar je imel, in kupil tisto polje.« Kaj se iz tega naučimo? Ko najdemo resnico o Kraljestvu in prepoznamo njeno vrednost, smo z veseljem pripravljeni narediti kakršno koli žrtev, da lahko delo v prid Kraljestva obdržimo na mestu, ki mu pripada – na prvem mestu v svojem življenju. d
21., 22. Kako zvestovdani podložniki Kraljestva kažejo, da iščejo najprej Kraljestvo? Povej primer.
21 Zvestovdani podložniki Kraljestva iščejo najprej Kraljestvo, in tega ne kažejo le z besedami, ampak tudi z dejanji. Oznanjevanju Kraljestva posvetijo svoje življenje, svoje sposobnosti in sredstva. Mnogi veliko žrtvujejo, da lahko služijo polnočasno. Vsi takšni voljni oznanjevalci osebno občutijo, da Jehova blagoslavlja tiste, ki postavijo Kraljestvo na prvo mesto. Razmislimo o primeru iz preteklosti.
22 Avery in Lovenia Bristow sta konec dvajsetih let prejšnjega stoletja pričela služiti kot kolporterja (pionirja) na jugu Združenih držav Amerike. Leta kasneje je Lovenia pripovedovala: »Odkar pionirava, sva z Averyjem preživela veliko srečnih let. Velikokrat nisva vedela, kje bova dobila denar za gorivo ali hrano. Toda Jehova je za to na takšen ali drugačen način vedno poskrbel. Vztrajala sva in pionirala naprej. Vedno sva imela to, kar sva dejansko potrebovala.« Lovenia se je spomnila, kaj se je zgodilo, ko sta služila v Pensacoli na Floridi. Primanjkovalo jima je denarja in hrane. Ko sta prišla do prikolice, v kateri sta živela, sta našla dve veliki torbi, polni hrane, skupaj s sporočilom: »Z ljubeznijo od grupe Pensacola.« e Ko je premišljevala o desetletjih, ki jih je preživela v polnočasni službi, je rekla: »Jehova naju ni nikoli zapustil. Nikoli ni izdal najinega zaupanja.«
23. Kako gledaš na resnico o Kraljestvu, ki si jo našel, in kaj si odločen delati?
23 Vsi ne moremo oznanjevanju posvetiti enake količine časa, saj imamo različne okoliščine. Toda vsi si lahko štejemo v čast, da iz vse duše oznanjamo dobro novico. (Kol. 3:23) Ker cenimo dragoceno resnico o Kraljestvu, ki smo jo našli, smo pripravljeni – in si tudi želimo – žrtvovati kar koli, da bi lahko v Jehovovi službi naredili kar največ. Ali si tudi ti odločen to delati?
24. Kaj je eden največjih dosežkov Kraljestva v zadnjih dneh?
24 Kralj v zadnjih stotih letih prav zares izpolnjuje preroške besede, zapisane v Mateju 24:14. K temu delu nikogar ne sili. Ko so njegovi sledilci izšli iz tega sebičnega sveta, so se voljno dali na razpolago za oznanjevanje. Oznanjevanje dobre novice po vsem svetu je del znamenja Jezusove navzočnosti v kraljevski moči pa tudi eden največjih dosežkov Kraljestva v zadnjih dneh.
a V Svetem pismu je rosa povezana z veliko količino. (1. Mojz. 27:28; Miha 5:7)
b V brošurici To Whom the Work Is Entrusted (Komu je delo zaupano) je bilo pojasnjeno: »Naloga Zlatega veka je, da po hišah širi sporočilo o Kraljestvu. [. . .] Po predstavitvi sporočila bomo v vsakem domu pustili izvod Zlatega veka, bodisi da se je stanovalec nanj naročil ali pa ne.« V letih, ki so sledila, se je brate in sestre spodbujalo, naj ponujajo naročnino na Zlati vek in Stražni stolp. Jehovovo ljudstvo je bilo spodbujeno, naj 1. februarja 1940 začne razdeljevati posamezne izvode revij in poročati število oddanih izvodov.
c Takrat so člani občine volili starešine demokratično. Zato so se lahko odločili, da ne bodo volili mož, ki so nasprotovali oznanjevanju. V 12. poglavju bomo videli, kako je prišlo do spremembe, da so začeli starešine postavljati teokratično.
d Jezus je nekaj podobnega poudaril v ponazoritvi o potujočem trgovcu, ki išče dragocen biser. Ko ga najde, proda vse, kar ima, in ga kupi. (Mat. 13:45, 46) Iz obeh prilik tudi spoznamo, da lahko na različne načine pridemo v stik z resnico o Kraljestvu. Nekateri tako rekoč po naključju naletijo nanjo, drugi pa jo iščejo. Toda ne glede na to, kako jo najdemo, smo se pripravljeni žrtvovati za to, da dajemo Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju.
e Občine so takrat imenovali grupe.