1., 2. a) Kaj Jehovovi služabniki že dolgo z veseljem delajo? b) Kaj je Jehovu najdragocenejše?

 JEHOVOVI zvestovdani služabniki že dolgo z veseljem gradijo zgradbe, ki so v hvalo Božjemu imenu. Izraelci so denimo navdušeno sodelovali pri izdelavi svetega šotora in velikodušno prispevali potrebna sredstva. (2. Mojz. 35:30–35; 36:1, 4–7)

² Jehova na gradbeni material ne gleda kot na najpomembnejše sredstvo, ki mu prinaša čast. Niti ni ta zanj nekaj najdragocenejšega. (Mat. 23:16, 17) Zanj je to, da ga njegovi služabniki častijo, k čemur spadata tudi njihov voljni duh in goreče delo, najdragocenejše darilo, ki mu bolj kot vse drugo prinaša čast. (2. Mojz. 35:21; Mar. 12:41–44; 1. Tim. 6:17–19) To dejstvo je pomembno. Zakaj? Ker zgradbe niso nekaj trajnega. Na primer, sveti šotor in tempelj ne obstajata več. Kljub temu Jehova ni pozabil velikodušnosti in dela svojih zvestovdanih služabnikov, ki so podprli gradnjo. (Beri 1. Korinčanom 15:58; Hebrejcem 6:10.)

3. Kaj bomo pregledali v tem poglavju?

³ Jehovovi novodobni služabniki si prav tako prizadevamo pri gradnji prostorov za čaščenje. In to, kar dosegamo pod vodstvom kralja Jezusa Kristusa, je zares izjemno! Povsem očitno je, da Jehova blagoslavlja naš trud. (Ps. 127:1) V tem poglavju bomo pregledali le nekaj dela, ki ga opravljamo, in kako to delo prinaša čast Jehovu. Poleg tega bomo pregledali, kaj pravijo nekateri, ki sodelujejo pri gradbenih delih.

4. a) Zakaj potrebujemo več prostorov za čaščenje? b) Zakaj je prišlo do združitve različnih podružnic? (Glej okvir » Gradnja podružničnih uradov – prilagajanje potrebam«.)

⁴ Kot smo videli v 16. poglavju, Jehova zahteva, da se zbiramo k čaščenju. (Heb. 10:25) Naši shodi nam ne okrepijo le vere, ampak tudi povečajo našo gorečnost za oznanjevanje. Globlje ko smo v zadnjih dneh, bolj Jehova pospešuje to delo. Zato se na stotisoče ljudi vsako leto pridruži njegovi organizaciji. (Iza. 60:22) Več ko je podložnikov Kraljestva,  večja potreba nastane po tiskarnah, ki izdelujejo svetopisemske publikacije. Prav tako potrebujemo več prostorov za čaščenje.

5. Zakaj je ime »kraljestvena dvorana« ustrezno? (Glej tudi okvir » Cerkev Nova luč«.)

⁵ Na začetku novodobne zgodovine Jehovovega ljudstva so se Preučevalci Biblije pričeli zavedati potrebe po lastnih prostorih za shajanje. Videti je, da je bil eden prvih takšnih prostorov za čaščenje zgrajen leta 1890 v ameriški zvezni državi Zahodna Virginija. Do tridesetih let prejšnjega stoletja so Jehovovi služabniki zgradili ali prenovili številne dvorane, vendar pa ti prostori za shajanje še niso imeli razpoznavnega imena. Leta 1935 je brat Rutherford obiskal Havaje, kjer so dvorano zgradili skupaj z novim podružničnim uradom. Ko so ga vprašali, kako naj poimenujejo to novo stavbo, je odgovoril: »Kaj pravite, če bi jo poimenovali ‚kraljestvena dvorana‘? Saj pravzaprav oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu.« (Mat. 24:14) Tega povsem ustreznega  imena ni dobila le dvorana na Havajih, ampak so kmalu tako poimenovali večino prostorov za shajanje, ki so jih uporabljale občine Jehovovega ljudstva po vsem svetu.

6., 7. Kako kraljestvene dvorane, zgrajene v kratkem času, pričujejo ljudem?

⁶ Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je potreba po kraljestvenih dvoranah skokovito narasla. Zato so bratje v Združenih državah Amerike razvili učinkovito metodo, s katero v samo nekaj dneh zgradijo privlačno in uporabno zgradbo. Do leta 1983 se je na ta način zgradilo že kakih 200 kraljestvenih dvoran v Združenih državah Amerike in Kanadi. Da bi se to delo opravljalo, so bratje pričeli ustanavljati regionalne gradbene odbore. Ta metoda gradnje se je izkazala za tako uspešno, da jo je Vodstveni organ leta 1986 uradno potrdil. Leta 1987 je v Združenih državah Amerike delovalo 60 regionalnih gradbenih odborov. a Do leta 1992 so te odbore ustanovili tudi v Argentini, Avstraliji, Franciji, na Japonskem, v Južni Afriki, Mehiki, Nemčiji in Španiji. Bratje, ki prizadevno gradijo kraljestvene in zborske dvorane, si zagotovo zaslužijo našo podporo, saj je njihovo delo del svete službe.

⁷ Te kraljestvene dvorane, zgrajene v kratkem času, čudovito pričujejo ljudem v soseskah, kjer stojijo. V nekem španskem časopisu je denimo na naslovnici izšel članek »Vera prestavlja gore«. Članek je govoril o gradnji kraljestvene dvorane v kraju Martos. Med drugim se je spraševal: »Kako  je mogoče, da so v sedanjem sebičnem svetu prostovoljci iz različnih predelov [Španije] nesebično odpotovali v Martos, da bi postavili zgradbo, ki je glede hitrosti, dovršenosti in organiziranosti podrla vse rekorde?« V odgovor na to vprašanje je navedel besede enega od prostovoljcev, ki je Priča: »Zasluga gre preprosto temu, da smo ljudje, ki jih poučuje Jehova.«

8. Kateri novi program je leta 1999 odobril Vodstveni organ in zakaj?

⁸ Proti koncu 20. stoletja se je v deželah, v katerih so zmožnosti bratov in sester omejene, v Jehovovo organizacijo steklo veliko ljudi. Krajevne občine so se po svojih najboljših močeh potrudile zgraditi prostore za shajanje. Toda v nekaterih deželah so morali prenašati zasmehovanje in se spoprijemati s predsodki, ker so bile njihove kraljestvene dvorane v primerjavi z drugimi prostori za čaščenje videti zelo preproste. Leta 1999 pa je Vodstveni organ odobril program, s katerim se je pospešila gradnja kraljestvenih dvoran v državah v razvoju. Tem državam so na voljo sredstva iz bogatejših držav, tako da lahko pride do »izenačevanja«. (Beri 2. Korinčanom 8:13–15.) Bratje in sestre iz drugih dežel pa so se ponudili, da kot prostovoljci pomagajo pri gradnji.

9. Katera naloga se je zdela velikanska, toda kaj se je glede tega doseglo?

⁹ Sprva se je naloga zdela velikanska. Poročilo iz leta 2001 je odkrilo, da se v 88 državah v razvoju potrebuje več kot 18.300 kraljestvenih dvoran. Toda s podporo Božjega  duha in našega kralja Jezusa Kristusa nobena naloga ni nemogoča. (Mat. 19:26) V petnajstih letih, od leta 1999 do leta 2013, je Božje ljudstvo v sklopu tega programa zgradilo 26.849 kraljestvenih dvoran. b Jehova še naprej blagoslavlja oznanjevanje, zato je bilo treba leta 2013 v teh državah zgraditi še kakih 6500 kraljestvenih dvoran. Poleg tega se v teh državah trenutno vsako leto potrebuje na stotine novih dvoran.

10.–12. Kako je gradnja kraljestvenih dvoran v čast Jehovovemu imenu?

¹⁰ Kako je gradnja novih kraljestvenih dvoran v čast Jehovovemu imenu? V poročilu podružničnega urada iz Zimbabveja je pisalo: »Ko se zgradi novo kraljestveno dvorano, se obisk shodov ponavadi že v enem mesecu podvoji.« Videti je, da se v mnogih deželah ljudje obotavljajo družiti z nami, dokler nimamo primernega prostora za čaščenje. Ko pa Priče enkrat kraljestveno dvorano zgradimo, se ta kmalu napolni in pojavi se potreba po novi. Toda ljudi k Jehovu ne pritegne samo videz zgradbe. Gre za veliko več. Tudi pristna krščanska ljubezen tistih, ki sodelujejo pri gradnji dvoran, igra pomembno vlogo pri tem, kako ljudje gledajo na Jehovovo organizacijo. Razmisli o nekaterih primerih.

¹¹ Indonezija. Ko je neki moški, ki je opazoval gradbišče kraljestvene dvorane, ugotovil, da so vsi gradbeni delavci prostovoljci, je rekel: »Vi ste preprosto neverjetni! Videl sem, kako vsak od vas dela iz vsega srca in z veseljem, čeprav za svoje delo niste plačani. Mislim, da ni nobene druge verske organizacije, ki bi bila podobna vaši!«

¹² Ukrajina. Neka ženska je vsak dan šla mimo gradbišča kraljestvene dvorane. Ugotovila je, da so vsi delavci Jehovove priče in da gradijo kraljestveno dvorano. Rekla je: »Za Jehovove priče sem slišala od svoje sestre, ki je postala ena izmed njih. Opazujem to gradnjo in odločila sem se, da želim tudi sama biti del te duhovne družine. Tukaj vidim ljubezen na delu.« Ta ženska je sprejela svetopisemski tečaj in se leta 2010 krstila.

13., 14. a) Kaj si se naučil iz odziva nekega zakonskega para, ki je opazoval gradnjo kraljestvene dvorane? b) Kaj lahko narediš, da bo prostor za čaščenje, v katerem se zbira tvoja občina, zares v čast Jehovovemu imenu?

¹³ Argentina. Neki zakonski par je pristopil k bratu, ki je nadzoroval gradbišče kraljestvene dvorane. Mož je rekel: »Zelo pozorno opazujeva vašo gradnjo in [. . .] odločila sva se, da se želiva v tej zgradbi učiti o Bogu.« Nato je vprašal: »Kaj morava narediti, da bi lahko obiskovala shode?« Par je sprejel ponujeni svetopisemski tečaj, vendar samo pod pogojem, da bi bila lahko prisotna cela družina. Bratje so ta pogoj z veseljem sprejeli.

¹⁴ Morda nisi imel prednosti sodelovati pri gradnji kraljestvene dvorane, v kateri se shaja tvoja občina. Toda še vedno  lahko veliko pripomoreš k temu, da bo ta prostor za čaščenje v čast Jehovovemu imenu. Na primer, posameznike, s katerimi preučuješ Sveto pismo, ljudi, ki jih obiskuješ, in druge v svoji okolici lahko navdušeno povabiš, naj se skupaj s tabo udeležijo shodov v kraljestveni dvorani. Prav tako imaš priložnost sodelovati pri čiščenju in vzdrževanju tega prostora za čaščenje. Z dobrim načrtovanjem morda lahko prispevaš sredstva za vzdrževanje krajevne kraljestvene dvorane ali za gradnjo podobnih prostorov za čaščenje v drugih delih sveta. (Beri 1. Korinčanom 16:2.) Vse te dejavnosti pripomorejo k temu, da se hvali Jehovovo ime.

15.–17. a) Kdo opravi veliko dela v zvezi z gradnjo? b) Kaj si se naučil iz izjav dveh parov, ki sodelujeta pri gradbenih projektih v tujini?

¹⁵ Veliko dela v zvezi z gradnjo kraljestvenih dvoran, zborskih dvoran in podružničnih uradov opravijo krajevni bratje in sestre. Vendar jim pogosto pomagajo bratje in sestre iz drugih držav, ki imajo izkušnje z gradnjo. Nekateri od teh prostovoljcev svoje stvari uredijo tako, da lahko nekaj tednov sodelujejo pri kakem gradbenem projektu v tujini. Drugi pa so se dali na razpolago za nekaj let in pomagajo na različnih gradbiščih.

¹⁶ Sodelovanje pri gradbenih projektih v tujini ima svojstvene izzive. Vendar je takšno delo tudi nagrajujoče. Timo in Lina sta denimo potovala po Aziji, Evropi in Južni Ameriki ter pomagala graditi kraljestvene dvorane, zborske dvorane in podružnične urade. Timo pravi: »V preteklih 30 letih sem v povprečju vsaki dve leti dobil drugo dodelitev.« Lina, ki se je pred 25 leti poročila s Timom, pa pravi: »S  Timom sva služila v desetih državah. Potrebujeva kar nekaj časa in energije, da se privadiva na novo hrano, podnebje, jezik, oznanjevalsko področje in da pridobiva nove prijatelje.« c Ali je vse to vredno truda? »Izzivi,« pravi Lina, »so nama pravzaprav prinesli največje blagoslove. Občutiva krščansko ljubezen in gostoljubnost ter to, kako Jehova ljubeče skrbi za naju. Vidiva tudi izpolnitev obljube, ki jo je Jezus dal svojim učencem in je zapisana v Marku 10:29, 30. Tako rekoč sva prejela stokrat toliko duhovnih bratov, sester in mater.« Timo dodaja: »Zelo sva zadovoljna, da lahko svoje spretnosti uporabljava v najplemenitejši namen in pomagava pri širjenju Kraljevega imetja.«

¹⁷ Darren in Sarah sta pomagala pri gradbenih projektih v Afriki, Aziji, Evropi, Južni Ameriki, Srednji Ameriki in državah v južnem delu Tihega oceana. Čutita, da sta prejela več, kot sta dala. Kljub izzivom, s katerimi se srečujeta, Darren pravi: »Prednost je sodelovati z brati in sestrami iz različnih delov sveta. Vidim, da je ljubezen, ki jo imamo do Jehova, kakor rdeča nit, ki nas povezuje.« Sarah pa dodaja: »Od bratov in sester iz različnih kultur sem se tako veliko naučila! Ko vidim, kako se žrtvujejo, da lahko služijo Jehovu, me to spodbudi, da še naprej dajem svoje najboljše.«

18. Kako se izpolnjuje prerokba iz Psalma 110:1–3?

¹⁸ Kralj David je prerokoval, da se bodo podložniki Božjega kraljestva kljub izzivom voljno dali na razpolago in opravljali delo v prid Kraljestva. (Beri Psalm 110:1–3.) Vsi, ki opravljajo to delo in s tem podpirajo Kraljestvo, sodelujejo pri izpolnitvi teh preroških besed. (1. Kor. 3:9) Po vsem svetu je veliko podružničnih uradov, na stotine zborskih dvoran in na desettisoče kraljestvenih dvoran. Vse te zgradbe so očiten dokaz, da je Božje kraljestvo resnično in da vlada. Zares imamo prednost, da lahko opravljamo delo za kralja Jezusa Kristusa. To delo pa Jehovu prinaša čast, ki si jo upravičeno zasluži!