1.–3. V kakšni nevarnosti se znajde Jezus in kako se odzove?

 VOJAKI in stražarji iščejo Jezusa, da bi ga aretirali. Oboroženi so z meči in gorjačami in imajo skupen cilj. Stopajo po temnih jeruzalemskih ulicah in čez Kidronsko dolino proti Oljski gori, in čeprav je polna luna, nosijo bakle in svetilke. Ali si hočejo osvetliti pot, ker so oblaki zatemnili luno? Ali pa pričakujejo, da se bo človek, ki ga iščejo, skrival v temi? Kdor misli, da je Jezusa strah, ga niti najmanj ne pozna.

² Jezus se zaveda, da mu grozi nevarnost, ampak vseeno ne zbeži. Množica se bliža, vodi pa jo Juda, ki naj bi bil Jezusov zaupen prijatelj. Ampak zdaj hinavsko pozdravi in poljubi Jezusa. S tem ga izda in razkrije, da je on tisti, ki ga iščejo. Kljub temu Jezus ostane miren. Stopi pred množico in vpraša: »Koga iščete?« »Jezusa Nazaréčana,« mu odgovorijo.

³ Večina ljudi bi pred takšno oboroženo množico odrevenela od strahu. Morda množica pričakuje, da se bo to zgodilo tudi zdaj. Ampak Jezus se ne skrije, ne zbeži, niti se ne zlaže. Preprosto reče: »Jaz sem ta.« Ker ostane miren in pogumen, so moški osupli. Stopijo nazaj in padejo na tla! (Janez 18:1–6; Matej 26:45–50; Marko 14:41–46)

4.–6. a) S čim je primerjan Božji Sin in zakaj? b) Na katerih treh področjih je bil Jezus pogumen?

⁴ Kako je možno, da je Jezus kljub takšni nevarnosti ostal povsem miren in se je obvladal? Ker je bil pogumen. To je ena najbolj občudovanih lastnosti, ki jih potrebuje voditelj. Ko gre za pogum, se noben človek  ne more primerjati z Jezusom. V prejšnjem poglavju smo spoznali, kako ponižen in krotek je bil Jezus. Upravičeno je bil imenovan »Jagnje«. (Janez 1:29) Ampak zaradi poguma je dobil še en, zelo drugačen naziv. Sveto pismo za Božjega Sina pravi, da je »Lev iz Judovega rodu«. (Razodetje 5:5)

⁵ Leva se pogosto povezuje s pogumom. Ali si se z odraslim levom že kdaj gledal iz oči v oči? Če si se, si verjetno stal kje na varnem. Mogoče te je od zveri ločevala ograda v živalskem vrtu. Kljub temu lahko človeku ob takšnem srečanju začne srce hitreje biti. Ko opazuješ to ogromno in močno žival, si težko predstavljaš, da bi od strahu kdaj zbežala pred čim. V Svetem pismu piše, da je lev »najmogočnejši med živalmi« in da »se pred nikomer ne umakne«. (Pregovori 30:30) Tako pogumen je Kristus.

⁶ Poglejmo si zdaj tri področja, na katerih je bil Jezus pogumen kot lev: zagovarjal je resnico, se zavzemal za pravico in se spoprijel z nasprotovanjem. Poleg tega bomo videli, da lahko, tudi če po naravi nismo pogumni, vsi posnemamo Jezusov pogum.

7.–9. a) Kaj se je zgodilo, ko je bil Jezus star 12 let, in zakaj bi ga lahko bilo v tej situaciji strah? b) Kako je Jezus pokazal pogum takrat, ko je bil z učitelji v templju?

⁷ Ker temu svetu vlada Satan, ki je »oče laži«, pogosto potrebujemo pogum, da bi zagovarjali resnico. (Janez 8:44; 14:30) Jezus je takšen pogum pokazal, že ko je imel 12 let. Takrat je po končani pashi ostal v Jeruzalemu, ne da bi Marija in Jožef vedela za to. Po treh dneh iskanja sta ga končno našla v templju. In kaj je delal tam? »Sedel je med učitelji ter jih poslušal  in spraševal.« (Luka 2:41–50) Predstavljaj si ta prizor.

⁸ Zgodovinarji pravijo, da so nekateri od najuglednejših verskih voditeljev imeli navado po praznikih ostati v templju in poučevati na eni od ploščadi. Ljudje so običajno sedeli ob njihovih nogah ter jih poslušali in jim zastavljali vprašanja. Ti učitelji so bili izobraženi možje. Odlično so poznali Mojzesov Zakonik in tudi neštete zapletene človeške zakone in izročila, ki jih je bilo z leti vedno več. Kako bi se počutil, če bi sedel med njimi? Ali bi ti bilo neprijetno? To bi bilo povsem razumljivo. Kaj pa, če bi imel samo 12 let? Mnogi mladi so sramežljivi. (Jeremija 1:6) Nekateri se skušajo na vsak način ogniti temu, da bi pritegnili pozornost učiteljev v šoli. Ti mladi se bojijo, da bi jih poklicali pred tablo ali izbrali za kako nalogo. Strah jih je, da bi se osramotili ali da bi se jim kdo posmehoval.

⁹ Prav med temi učenjaki sedi Jezus in jim neustrašno zastavlja globoka vprašanja. To pa še ni vse. Iz poročila izvemo: »Vsi tisti, ki so ga poslušali, so se čudili njegovim odgovorom in temu, koliko je razumel.« (Luka 2:47) Sveto pismo nam ne pove, kaj je govoril ob tej priložnosti, lahko pa smo prepričani, da ni kot papagaj ponavljal neresnic, ki so bile tako pri srcu tem verskim učiteljem. (1. Petrovo 2:22) Zagovarjal je resnico iz Božje Besede in tisti, ki so ga poslušali, so bili začudeni, da se je dvanajstletnik znal tako modro in pogumno izražati.

10. Kako danes mladi kristjani posnemajo Jezusov pogum?

¹⁰ Danes veliko mladih kristjanov hodi po Jezusovih stopinjah. Res je, da niso popolni, kot je bil mladi  Jezus. Ampak tako kot on pogumno zagovarjajo resnico, še preden odrastejo. V šoli ali tam, kjer živijo, ljudem taktno zastavljajo vprašanja, jih poslušajo in jim spoštljivo govorijo o resnici. (1. Petrovo 3:15) Ti mladi so pomagali že marsikateremu sošolcu, učitelju in sosedu, da je postal Kristusov sledilec. Kako zelo se Jehova veseli njihovega poguma! Njegova Beseda primerja takšne mlade z rosnimi kapljicami, ker jih je veliko in druge poživljajo in spodbujajo. (Psalm 110:3)

11., 12. Kako je Jezus kot odrasel človek pogumno branil resnico?

¹¹ Kot odrasel človek je Jezus vedno znova pogumno branil resnico. Pravzaprav je že na samem začetku svojega delovanja doživel nekaj, kar bi mnoge prestrašilo. Moral se je soočiti s Satanom, najmočnejšim in najnevarnejšim Jehovovim sovražnikom, vendar ne kot mogočen nadangel, ampak kot navaden človek iz mesa in krvi. Jezus se je Satanu postavil po robu in dokazal, da Satan narobe uporablja navdihnjene Svete spise. Njun pogovor je zaključil s tem, da je neustrašno rekel: »Poberi se, Satan!« (Matej 4:2–11)

¹² Jezus je tako ravnal ves čas svojega služenja na zemlji – Očetovo Besedo je pogumno branil pred poskusi, da bi jo kdo popačil ali zlorabil. Tako kot takrat je tudi danes takšno zavajanje v verskih zadevah zelo pogosto. Jezus je verskim voditeljem rekel: »Tako s svojimi izročili, ki ste jih prenesli na druge, razveljavljate Božjo besedo.« (Marko 7:13) Te moške so ljudje na splošno zelo spoštovali, ampak Jezus je zanje rekel, da so slepi vodniki in hinavci. a (Matej 23:13, 16) Kako lahko posnemamo Jezusov pogum?

13. Česa se moramo zavedati ob tem, ko posnemamo Jezusa, in kakšno prednost imamo?

 ¹³ Seveda se zavedamo, da za razliko od Jezusa nimamo zmožnosti, da bi videli ljudem v srce, niti nismo pooblaščeni za sojenje. Kljub temu ga lahko posnemamo, tako da pogumno zagovarjamo resnico. To lahko na primer naredimo tako, da razkrivamo verske neresnice, ki jih pogosto učijo o Bogu, njegovem namenu in njegovi Besedi. S tem smo luč svetu, ki ga je v temo zavila Satanova propaganda. (Matej 5:14; Razodetje 12:9, 10) Ljudem pomagamo, da se osvobodijo krivih naukov, ki škodujejo njihovemu odnosu z Bogom in zaradi katerih živijo v strahu. Imamo edinstveno priložnost, da lahko vidimo izpolnitev Jezusove obljube: »Resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32)

14., 15. a) Kako je Jezus med drugim »razjasnil, kaj je pravica«? b) Katere predsodke je Jezus zavrnil, ko je govoril s Samarijanko?

¹⁴ Sveto pismo je napovedalo, da bo Mesija »narodom razjasnil, kaj je pravica«. (Matej 12:18; Izaija 42:1) Jezus je to začel delati, ko je bil tukaj na zemlji. Z ljudmi je vedno ravnal pravično in nepristransko, s čimer je pokazal veliko poguma. Na primer, takrat je  imelo veliko ljudi predsodke in so bili nestrpni. Ampak Jezus jih ni posnemal.

¹⁵ Ko je Jezus govoril s Samarijanko ob siharskem vodnjaku, so bili njegovi učenci presenečeni. Zakaj? V tistih dneh so Judje na splošno prezirali Samarijane. Takšen odnos je imel korenine v davni preteklosti. (Ezra 4:4) Poleg tega so nekateri rabiji tudi na ženske gledali z zaničevanjem. Rabinska pravila, ki so jih kasneje tudi zapisali, so moškim močno odsvetovala pogovarjanje z ženskami. Namigovala so celo na to, da ženske niso vredne, da bi bile poučene o Božjem Zakoniku. Še zlasti Samarijanke so veljale za nečiste. Jezus se ni zmenil za takšne krivične predsodke in je javno učil Samarijanko, ki je živela nemoralno. Razkril ji je celo, da je on Mesija. (Janez 4:5–27)

16. Zakaj kristjani potrebujejo pogum, da bi bili drugačni, ko gre za predsodke?

¹⁶ Ali si že bil kdaj v družbi ljudi, ki imajo veliko predsodkov? Morda se prezirljivo šalijo o ljudeh druge rase ali naroda, govorijo zaničljivo o nasprotnem spolu ali zviška gledajo na tiste, ki so drugačnega ekonomskega oziroma družbenega položaja. Kristusovi sledilci se ne strinjajo s takšnimi sovražnimi pogledi in se močno trudijo takoj zatreti kakršen koli predsodek v svojem srcu. (Apostolska dela 10:34) Vsak od nas mora razvijati pogum, da bi bil nepristranski in pravičen.

17. Kaj je Jezus naredil v templju in zakaj?

¹⁷ Pogum je Jezusa navedel tudi na to, da se je boril za čisto čaščenje Boga. Ko je na začetku svojega služenja na zemlji vstopil na področje jeruzalemskega templja, je bil ogorčen, da so trgovci in menjalci denarja tam opravljali svoj posel. Poln upravičene jeze je te pohlepneže skupaj z živalmi, ki so jih prodajali,  izgnal iz templja. (Janez 2:13–17) Podobno je ukrepal še enkrat kasneje, proti koncu svojega služenja. (Marko 11:15–18) S tem si je zagotovo nakopal nekaj vplivnih sovražnikov, ampak to ga ni ustavilo. Zakaj ne? Že ko je bil majhen, je za jeruzalemski tempelj rekel, da je to hiša njegovega Očeta. (Luka 2:49) Čaščenje, ki se je opravljalo tam, je bilo omadeževano in te krivice Jezus nikakor ni mogel prenašati. Gorečnost ga je opogumila, da je storil, kar je bilo treba.

18. Kako lahko današnji kristjani pokažejo pogum, ko gre za čistost občine?

¹⁸ Enako je Kristusovim današnjim sledilcem zelo pomembno, da se ohrani čistost Božjega ljudstva in čaščenja Boga. Če vidijo, da sokristjan resno greši, ne zamižijo na eno oko, ampak pogumno spregovorijo. (1. Korinčanom 1:11) Poskrbijo, da za to izvejo občinski starešine. Starešine lahko pomagajo tistim, ki so duhovno bolni, lahko pa tudi ukrepajo, da bi ohranili čistost občine. (Jakob 5:14, 15)

19., 20. a) Katere krivice so bile običajne v Jezusovih dneh in glede česa so Judje pritiskali na Jezusa? b) Zakaj Kristusovi sledilci nočejo sodelovati v politiki in nasilju?

¹⁹ Ali to pomeni, da se je Jezus bojeval proti vsem krivicam v takratni družbi? Povsod okoli njega je bilo polno krivic. Njegovo domovino so zavzeli tujci. Rimljani so Jude tlačili s svojo mogočno vojsko, jih visoko obdavčili in se celo vmešavali v njihove verske običaje. Ni čudno, da so mnogi ljudje želeli, da bi Jezus sodeloval v takratni politiki. (Janez 6:14, 15) Tudi v tem primeru je prišel do izraza njegov pogum.

²⁰ Jezus je pojasnil, da njegovo Kraljestvo ni del sveta. S svojim zgledom je sledilce učil, naj se ne vpletajo v politične boje tistih dni, ampak naj se raje osredotočajo  na oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. (Janez 17:16; 18:36) Dober pouk glede nevtralnosti jim je dal, ko ga je prišla aretirat množica. V tistem trenutku je Peter impulzivno zamahnil z mečem in ranil človeka. Ni težko razumeti, zakaj je tako ravnal. Napaden je bil Božji nedolžni Sin in morda bi se zdelo nasilje v tem primeru upravičeno. Ampak Jezus je zatem povedal načelo, ki še danes velja za njegove sledilce na zemlji: »Spravi meč na svoje mesto. Vsi, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi ubiti.« (Matej 26:51–54) Kristusovi sledilci so zagotovo potrebovali pogum, da so ostali miroljubni. Tudi danes Božje ljudstvo zaradi svoje krščanske nevtralnosti ne sodeluje v vojnah, genocidih, izgredih in drugih oblikah nasilja. To zahteva pogum.

21., 22. a) Kakšno pomoč je Jezus dobil, preden se je spoprijel s svojo najtežjo preizkušnjo? b) Iz česa se vidi, da je bil Jezus pogumen vse do konca?

²¹ Jehovov Sin je že precej vnaprej vedel, da ga na zemlji čaka hudo nasprotovanje. (Izaija 50:4–7) Njegovo življenje je bilo večkrat ogroženo, nazadnje takrat, ko se je zgodilo tisto, kar smo opisali v uvodu. Kaj je Jezusu pomagalo, da je ostal pogumen, ko mu je grozila takšna nevarnost? Pomisli, kaj je Jezus delal, preden ga je množica prišla aretirat. Goreče je molil k Jehovu. In kaj je Jehova naredil? Sveto pismo nam pove, da »je bil [Jezus] uslišan«. (Hebrejcem 5:7) Jehova je iz nebes poslal angela, da je okrepil njegovega pogumnega Sina. (Luka 22:42, 43)

²² Jezus je malo zatem, ko ga je angel okrepil, rekel svojim apostolom: »Vstanite, pojdimo!« (Matej 26:46)  Zelo pogumne besede! Vedel je, da bo množico prosil, naj prizanese njegovim prijateljem, in da ga bodo ti prijatelji zapustili in zbežali ter da se bo sam spoprijemal z najtežjo preizkušnjo v svojem življenju. Povsem sam je prestajal nezakonito in krivično sojenje, posmehovanje, mučenje in bolečo smrt. Kljub temu ni nikoli izgubil poguma.

23. Pojasni, zakaj Jezus ni ravnal nepremišljeno, ko sta mu grozili nevarnost in smrt.

²³ Ali je Jezus ravnal nepremišljeno? Ne. Nepremišljenost nima nič s pogumom. Jezus je učil svoje sledilce, naj bodo oprezni in naj se preudarno umaknejo nevarnosti,  da bi lahko še naprej izpolnjevali Božjo voljo. (Matej 4:12; 10:16) Ampak v tem primeru je Jezus vedel, da se ne more umakniti. Vedel je, kaj Bog želi, zato je bil odločen ostati značajen. Ni se umaknil, ampak se je s to preizkušnjo soočil.

24. Zakaj smo prepričani, da lahko ostanemo pogumni v preizkušnjah?

²⁴ Jezusovi sledilci so pogosto pogumno posnemali svojega Gospodarja. Ostali so zvesti kljub posmehovanju, preganjanju, aretacijam, zaporu, mučenju in celo, ko jim je grozila smrt. Zakaj so lahko bili nepopolni ljudje tako pogumni? Tako kot Jezusu je tudi njegovim sledilcem pomagal Bog. (Filipljanom 4:13) Zato se nam ni treba bati, kaj nam bo prinesla prihodnost. Bodimo odločeni ostati značajni in Jehova nam bo dal pogum, ki ga potrebujemo. Še naprej črpajmo moč iz zgleda našega Voditelja, Jezusa, ki je rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem svet premagal.« (Janez 16:33)