1.–3. V kakšnih okoliščinah je Jezus imel govor in zakaj so bili njegovi poslušalci osupli?

 NA POMLADNI dan leta 31 n. št. je Jezus Kristus nedaleč stran od Kafarnauma, živahnega mesta na severozahodnem bregu Galilejskega jezera. Vso noč sam na bližnji gori moli. Zjutraj pa pokliče k sebi svoje učence in izmed njih izbere dvanajst posameznikov, ki jih poimenuje apostoli. Medtem pridejo tja velike množice ljudi – nekateri od zelo daleč – in se zberejo na položnem predelu gore. Komaj čakajo, da bodo slišali, kaj jim bo Jezus povedal, in da bodo ozdravljeni bolezni. Jezus jih ne razočara. (Luka 6:12–19)

² Jezus pristopi k množici in ozdravi vse bolne. Ko nihče več ne trpi zaradi kakšne resne bolezni, se usede in prične učiti. a Njegovi poslušalci so zagotovo začudeni nad tem, kar jim pove, ker niso še nikoli slišali koga, da bi učil tako kot on. Jezus ne navaja ne ustnega izročila ne uglednih judovskih rabijev, ampak se vedno znova sklicuje na navdihnjene Hebrejske spise. Njegovo sporočilo je neposredno, njegove besede pa so preproste in lahko razumljive. Ko konča, so množice osuple. To ni nič čudnega, saj so ravnokar poslušale najmodrejšega človeka, kar jih je kdaj živelo. (Matej 7:28, 29)

³ Ta govor in druge stvari, ki jih je Jezus rekel in  naredil, so zapisane v Božji Besedi. Dobro je, da se poglobimo v to, kar navdihnjeno poročilo pravi o Jezusu, saj so v Jezusu »vsi zakladi modrosti«. (Kološanom 2:3) Modrost je sposobnost, da svoje znanje in razumevanje praktično uporabimo. Kako je mogoče, da ima Jezus takšno modrost? Kako jo je kazal in kako ga lahko posnemamo?

4. Kaj so se spraševali Jezusovi poslušalci v Nazaretu in zakaj?

⁴ Jezus je med enim od svojih oznanjevalskih potovanj obiskal domači kraj Nazaret in tam učil v sinagogi. Mnogi, ki so mu prisluhnili, so bili začudeni in so se spraševali: »Kako je mogoče, da ima ta človek takšno modrost?« Poznali so njegovo družino – njegova starša ter brate in sestre – in vedeli, da je odraščal v skromnih razmerah. (Matej 13:54–56; Marko 6:1–3) Nedvomno so vedeli tudi to, da ta tesar z odličnimi govorniškimi sposobnostmi ni obiskoval prestižnih rabinskih šol. (Janez 7:15) Razumemo lahko, zakaj so se to spraševali.

5. Kaj je Jezus povedal o viru svoje modrosti?

⁵ Jezus je bil popoln človek s popolnim umom. Ampak to ni bil vir njegove modrosti. Ko je Jezus kasneje učil v templju, je povedal, da je vir njegove modrosti veliko vzvišenejši. Rekel je: »To, kar učim, ne prihaja od mene, ampak od tistega, ki me je poslal.« (Janez 7:16) Pravi vir Jezusove modrosti je bil torej njegov Oče, ki ga je poslal na zemljo. (Janez 12:49) Kako pa je Jezus dobil od Jehova modrost?

6., 7. Kako je Jezus dobil modrost od svojega Očeta?

⁶ V Jezusovem srcu in umu je deloval Jehovov sveti  duh. Glede Jezusa kot obljubljenega Mesija je Izaija napovedal: »Na njem bo počival Jehovov duh, duh modrosti in razumnosti, duh svetovanja in moči, duh spoznanja in strahospoštovanja do Jehova.« (Izaija 11:2) Ni čudno, da so Jezusove besede in dejanja odsevala tako izredno modrost, ko pa je na njem počival Jehovov duh ter vodil njegovo razmišljanje in odločitve.

⁷ Jezus pa je od svojega Očeta dobil modrost še na en bistven način. Kot smo videli v 2. poglavju, je imel Jezus v dolgem obdobju, preden je prišel kot človek na zemljo, možnost dobro spoznati, kako njegov Oče razmišlja. Ko je bil poleg svojega Očeta in je kot »spreten delavec« sodeloval z njim pri ustvarjanju vsega stvarstva, tako živega kot neživega, si je pridobil neizmerno modrost. Povsem upravičeno je bil Sin v svojem predčloveškem obstoju opisan kot poosebljena modrost. (Pregovori 8:22–31; Kološanom 1:15, 16) Ves čas svojega služenja na zemlji je lahko uporabljal modrost, ki si jo je pridobil pri Očetu v nebesih. b (Janez 8:26, 28, 38) Zato nas ne preseneča, da so njegove besede odsevale tolikšno znanje in razumevanje in da se je v vsakem njegovem dejanju kazala zdrava presoja.

8. Kako si lahko kot Jezusovi sledilci pridobimo modrost?

⁸ Kot Jezusovi sledilci moramo tudi mi iskati modrost pri Jehovu. (Pregovori 2:6) Seveda nam Jehova modrosti ne daje čudežno. Vendar pa nas usliši, ko ga iskreno prosimo za modrost, da bi se znali uspešno spoprijeti z izzivi v življenju. (Jakob 1:5) Za modrost se moramo potruditi. Moramo jo iskati »kakor skrite zaklade«. (Pregovori 2:1–6) Vztrajno moramo kopati globlje  in globlje po Božji Besedi, ki odkriva Božjo modrost, in se ravnati po tem, kar se učimo. Jezusov zgled je še posebej dragocena pomoč pri pridobivanju modrosti. Poglejmo, na katerih področjih je Jezus kazal modrost in kako ga lahko posnemamo.

9. Zakaj so bili Jezusovi nauki tako modri?

⁹ K Jezusu je prihajalo ogromno ljudi, da bi mu prisluhnili. (Marko 6:31–34; Luka 5:1–3) In to sploh ne preseneča, saj je iz njegovih ust prihajala neizmerna modrost! Iz njegovega poučevanja je bilo očitno, da je odlično poznal Božjo Besedo in da je dobro razumel ljudi. To, kar je učil, je brezčasno in koristi ljudem vsepovsod. Razmislimo o nekaj primerih, ki pokažejo, kako modre so bile besede »Čudovitega svetovalca«, Jezusa. (Izaija 9:6)

10. Katere lastnosti naj bi razvijali in zakaj?

¹⁰ Govor na gori, omenjen v uvodu, je najdaljši zapisan Jezusov govor, ki ga ne prekinjajo besede pripovedovalca ali drugih. V njem nam Jezus ne svetuje samo glede govorjenja in vedenja. Njegovi nasveti sežejo veliko globlje. Jezus se je zavedal, da misli  in čustva vodijo k besedam in dejanjem, zato nas je spodbudil, naj v svojem umu in srcu razvijamo pozitivne lastnosti. Med drugim je rekel, naj bomo blagi, lačni pravičnosti in usmiljeni, naj delamo za mir in imamo radi druge. (Matej 5:5–9, 43–48) Če bomo v svojem srcu razvijali takšne lastnosti, bo to vplivalo na naš govor in naše vedenje. Tako bomo ugajali Jehovu pa tudi z drugimi ljudmi bomo imeli boljše odnose. (Matej 5:16)

11. Kako Jezus pokaže, kje je vzrok napačnega ravnanja?

¹¹ Jezus nam ne pove samo, česa naj ne bi delali, ampak nas svari tudi pred stališči in željami, ki bi lahko pripeljale do greha. Na primer: Ne opozarja samo pred nasiljem, ampak tudi pred tem, da gojimo jezo. (Matej 5:21, 22; 1. Janezovo 3:15) Poleg tega da prepove prešuštvo, svari tudi pred strastjo, ki se začne v srcu in vodi do takšnega izdajstva. Opominja nas, naj ne gledamo stvari, ki bi v nas vzbudile napačne želje in razvnele poželenje. (Matej 5:27–30) Jezus se torej osredotoča na vzroke, ne le na posledice. Obravnava stališča in želje, ki pripeljejo do grešnih dejanj. (Psalm 7:14)

12. Kako Jezusovi sledilci gledajo na njegove nasvete in zakaj?

¹² Jezusove besede so bile res modre! Nič čudnega, da »so bile množice osuple nad njegovim načinom poučevanja«. (Matej 7:28) Njegovi modri nasveti nas vodijo v življenju. Jezus nam je med drugim priporočal, naj se trudimo biti usmiljeni, delati za mir in imeti radi druge. Ko si prizadevamo razvijati takšne pozitivne lastnosti, smo Jehovu všeč. Po drugi strani pa nas je Jezus opozoril pred nenadzorovano jezo in nemoralnimi željami. Ko se trudimo izkoreniniti iz srca takšna negativna čustva in želje, nas to varuje pred grehom. (Jakob 1:14, 15)

13., 14. Kako je Jezus pokazal modrost, ko se je odločil, kako bo uporabil svoje življenje?

¹³ Jezusova modrost se ni videla le iz tega, kar je govoril, ampak tudi iz njegovega življenja. S tem, kako se je odločal, kako je gledal na sebe in kako je ravnal z drugimi, nam je pokazal, kaj pomeni biti res moder. Poglejmo nekaj primerov, ki pokažejo, da sta Jezusa vodili »modrost in razsodnost«. (Pregovori 3:21)

¹⁴ K modrosti spada dobra presoja. Jezus je to pokazal, ko se je modro odločil, kako bo uporabil svoje življenje. Ali si lahko predstavljaš, kaj vse bi lahko dosegel v življenju – kakšno hišo bi si lahko zgradil, kakšno podjetje bi lahko ustvaril ali pa kakšen ugled bi si lahko pridobil med ljudmi? Vedel je, da je življenje, ki je posvečeno takšnim ciljem, »nesmiselno kot lovljenje vetra«. (Pridigar 4:4; 5:10) Takšen način življenja ni moder. Jezus se je odločil, da bo živel preprosto. Ni ga zanimalo pridobivanje denarja ali drugih materialnih stvari. (Matej 8:20) Kot je učil tudi druge, je bilo njegovo oko osredotočeno samo na eno stvar – na izpolnjevanje Božje volje. (Matej 6:22) Svoj čas in energijo je modro uporabljal za delo v prid Kraljestva. To delo pa je veliko pomembnejše in bolj zadovoljujoče od materialnih stvari. (Matej 6:19–21) S tem nam je dal zgled, vreden posnemanja.

15. Kako lahko Jezusovi sledilci pokažejo, da so osredotočeni na delo v prid Kraljestva, in zakaj je to modro?

¹⁵ Jezusovi današnji sledilci vidijo, da je modro biti osredotočeni na delo v prid Kraljestva. Zato pazijo, da si ne bi življenja zakomplicirali z nepotrebnimi dolgovi in posvetnimi dejavnostmi, ki jemljejo preveč časa in energije. (1. Timoteju 6:9, 10) Mnogi so svoje življenje  poenostavili, tako da lahko zdaj več časa namenjajo krščanskim dejavnostim, morda kot polnočasni oznanjevalci Kraljestva. To je najbolj modra odločitev! Ko nam je delo v prid Kraljestva na prvem mestu v življenju, smo res srečni in zadovoljni. (Matej 6:33)

16., 17. a) Kako je Jezus pokazal, da je skromen in stvaren glede tega, kar je pričakoval od sebe? b) Kako lahko mi pokažemo, da smo skromni in stvarni glede tega, kar pričakujemo od sebe?

¹⁶ Sveto pismo povezuje modrost s skromnostjo, h kateri spada tudi to, da se zavedamo lastnih omejitev. (Pregovori 11:2) Jezus je bil skromen in stvaren glede tega, kar je pričakoval od sebe. Vedel je, da ne bo vsak, ki bo slišal njegovo sporočilo, postal njegov sledilec. (Matej 10:32–39) Prav tako se je zavedal, da bo sam z dobro novico lahko seznanil samo omejeno število ljudi. Zato je bilo modro, da je za pridobivanje učencev pooblastil svoje sledilce. (Matej 28:18–20) Skromno je priznal, da bodo opravljali »še večja dela« od njegovih, ker bodo oznanjevali na večjem področju in dlje časa ter tako z dobro novico seznanili več ljudi. (Janez 14:12) Poleg tega se je zavedal, da potrebuje pomoč. Sprejel je pomoč angelov, ki so poskrbeli za njegove potrebe v pustinji, in tudi pomoč angela, ki ga je prišel krepit v vrt Getsemani. Ko je najbolj potreboval pomoč, je zanjo prosil »z vpitjem«. (Matej 4:11; Luka 22:43; Hebrejcem 5:7)

¹⁷ Tudi mi moramo biti skromni in stvarni glede tega, kar pričakujemo od sebe. Vsekakor želimo goreče oznanjevati in pridobivati učence in si pri tem na vso moč prizadevati. (Luka 13:24; Kološanom 3:23) Obenem pa ne smemo pozabiti, da nas Jehova ne primerja z drugimi, zato se tudi sami ne bi smeli. (Galačanom 6:4) Modrost nam bo pomagala, da si bomo postavljali stvarne  cilje, ki so v skladu z našimi zmožnostmi in okoliščinami. Poleg tega bo modrost tiste, ki imajo odgovorne naloge, navedla, da bodo priznali, da imajo omejitve in da občasno potrebujejo pomoč in podporo drugih. Če bodo skromni, bodo pomoč hvaležno sprejeli, saj se zavedajo, da jim Jehova lahko pomaga in jih krepi tudi po sovernikih. (Kološanom 4:11)

18., 19. a) Iz česa se vidi, da je bil Jezus razumen in pozitiven, ko je šlo za njegove učence? b) Zakaj želimo kazati pozitivno stališče in razumnost pri medsebojnih odnosih in kako lahko to delamo?

¹⁸ »Modrost, ki je od zgoraj, [...] je razumna,« piše v Jakobu 3:17. Jezus je bil razumen in pozitiven, ko je šlo za njegove učence. Čeprav se je dobro zavedal njihovih pomanjkljivosti, je v njih iskal dobro. (Janez 1:47) Vedel je, da ga bodo v noči njegove aretacije zapustili, ampak ni dvomil o njihovi zvestobi. (Matej 26:31–35; Luka 22:28–30) Peter je celo trikrat zatajil, da ga pozna. Kljub temu je Jezus molil zanj in pokazal, da je prepričan o njegovi zvestobi. (Luka 22:31–34) Ko je Jezus zadnjo noč svojega življenja na zemlji molil k Očetu, se ni osredotočal na napake, ki so jih naredili njegovi učenci, ampak je pozitivno govoril o tem, kar so naredili do takrat. Tako je rekel: »Izpolnjevali so tvojo besedo.« (Janez 17:6) Kljub njihovi nepopolnosti jim je zaupal oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev. (Matej 28:19, 20) Ker so vedeli, da jim Jezus zaupa in verjame vanje, so bili odločeni, da opravijo to delo.

¹⁹ Jezusovi sledilci želimo v tem posnemati svojega Učitelja. Če je bil popolni Božji Sin potrpežljiv s svojimi nepopolnimi učenci, koliko bolj bi morali mi, grešni ljudje, kazati razumnost pri medsebojnih odnosih! (Filipljanom 4:5) Namesto da se osredotočamo na pomanjkljivosti sovernikov, je veliko bolje, da v njih iščemo  dobro. Modro je, da si zapomnimo, da jih je Jehova pritegnil k sebi. (Janez 6:44) Gotovo vidi v njih nekaj dobrega in enako bi morali tudi mi. Pozitivno stališče nam bo pomagalo spregledati napake drugih pa tudi iskati reči, za katere jih lahko pohvalimo. (Pregovori 19:11) Ko pokažemo, da sokristjanom zaupamo, jim pomagamo, da pri služenju Jehovu dajo najboljše, kar lahko, in da so pri tem veseli. (1. Tesaloničanom 5:11)

20. Kaj naj bi naredili z zakladnico modrosti, ki jo najdemo v evangelijih, in zakaj?

²⁰ Evangelijska poročila o Jezusovem življenju in delu so prava zakladnica modrosti! Kaj naj bi storili s tem neprecenljivim darilom? Jezus je v sklepnem delu govora na gori poslušalce spodbudil, naj njegove modre nasvete tudi izpolnjujejo, in ne samo poslušajo. (Matej 7:24–27) Če pustimo, da Jezusove modre besede in dejanja vplivajo na naše misli, motive in dejanja, nam bo to pomagalo imeti najboljše življenje že danes in ostati na poti v večno življenje. (Matej 7:13, 14) To je najbolj modra odločitev, ki jo lahko sprejmemo!