1., 2. Kaj je apostol Janez razkril glede zadnjega večera, ki ga je skupaj z drugimi apostoli preživel z Jezusom?

 OSTARELI moški ima v roki pero. Preplavlja ga val spominov. Ime mu je Janez in je edini apostol Jezusa Kristusa, ki je še živ. Zdaj ko je star približno 100 let, se v mislih vrne kakih 70 let v preteklost. Spomni se nepozabnega večera, tik pred Jezusovo smrtjo. To je bil zadnji večer, ki so ga apostoli preživeli z Jezusom. Ker Janeza vodi Božji sveti duh, se zelo podrobno spomni dogodkov tistega večera in jih tudi zapiše.

² Takrat je dal Jezus jasno vedeti, da bo kmalu usmrčen. Edino Janez razkrije, zakaj je bil Jezus pripravljen umreti na tako krut način. Jezus je rekel: »Da bi svet spoznal, da ljubim Očeta, delam to, kar mi je Oče zapovedal. Vstanite, pojdimo od tu!« (Janez 14:31)

3. Kako je Jezus pokazal, da ljubi svojega Očeta?

³ »Ljubim Očeta.« Jezusu ni bilo nič pomembnejše od tega, ampak teh besed ni nenehno ponavljal. Pravzaprav je Janez 14:31 edini primer v svetopisemskem poročilu, da je tako neposredno izrazil, da ljubi svojega Očeta. Jezus je živel po teh besedah. Njegova ljubezen do Jehova je prišla do izraza vsak dan. Jezusov pogum, poslušnost in zdržljivost – vse to je dokazovalo, da ima rad Boga. Ta ljubezen ga je motivirala ves čas njegovega služenja.

4., 5. O kateri vrsti ljubezni Sveto pismo največ govori in kaj lahko rečemo o ljubezni, ki jo je Jezus čutil do Jehova?

⁴ Danes nekateri mogoče mislijo, da je ljubezen lastnost  slabičev. Morda jim pridejo na misel ljubezenska poezija in romantične pesmi. Sveto pismo sicer govori o romantični ljubezni, ampak na bolj dostojanstven način. (Pregovori 5:15–21) Veliko več pa govori o neki drugi vrsti ljubezni. Pri tej ljubezni ne gre za strast ali za bežno čustvo niti ne temelji samo na dejstvih. Povezana je tako s srcem kot z umom. Je zelo globoka, temelji na Božjih načelih in se izraža v dejanjih. Vsekakor ni neko bežno, plitvo čustvo. Božja Beseda pravi, da »ljubezen nikoli ne zataji«. (1. Korinčanom 13:8)

⁵ Jezus je imel rad Jehova bolj kot kateri koli drug človek, ki je kdaj živel. Bolj kot kdor koli drug je ubogal zapoved, ki je bila največja od vseh Božjih zapovedi. Sam je rekel: »Ljubi svojega Boga Jehova z vsem svojim srcem, vso svojo dušo, vsem svojim umom in vso svojo močjo.« (Marko 12:30) Kako je Jezus razvil takšno ljubezen? Kako je med svojim življenjem na zemlji skrbel, da je njegova ljubezen do Boga ostala močna? Kako ga lahko posnemamo?

6., 7. Kako vemo, da Pregovori 8:22–31 opisujejo Božjega Sina, ne pa modrosti kot lastnosti?

⁶ Ali si že kdaj sodeloval pri kakšnem projektu s prijateljem in ugotovil, da je vajino prijateljstvo zaradi tega postalo močnejše? Takšna prijetna izkušnja ti lahko pomaga razumeti, kakšna ljubezen se je razvila med Jehovom in njegovim edinorojenim Sinom. Že nekajkrat smo omenili besede iz Pregovorov 8:30, zdaj pa si to vrstico poglejmo skupaj s sobesedilom. Od 22. do 31. vrstice najdemo navdihnjen opis poosebljene modrosti. Kako vemo, da se te besede nanašajo na Božjega Sina?

⁷ V 22. vrstici modrost pravi: »Jehova me je ustvaril.  Sem začetek njegovega ustvarjanja, prvo od njegovih del iz daljne preteklosti.« Te besede se ne morejo nanašati na modrost kot lastnost. Ker Jehova, ki je moder, nima začetka, tudi ta lastnost ni bila ustvarjena in ni imela začetka. (Psalm 90:2) Božji Sin pa je »prvorojenec vsega, kar je ustvarjeno«. Njega je Jehova ustvaril, on je prvo od vseh Jehovovih del. (Kološanom 1:15) Kot je opisano v Pregovorih, je ta Sin obstajal že pred ustvaritvijo zemlje in nebes. In kot Beseda oziroma tisti, ki govori v Božjem imenu, je bil popoln izraz Jehovove modrosti. (Janez 1:1)

8. Kaj je Sin delal, preden je prišel na zemljo, in o čem bi lahko razmišljali, ko občudujemo stvarstvo?

⁸ Kaj je Sin delal, preden je prišel na zemljo? Iz 30. vrstice izvemo, da je bil ob Bogu kot »spreten delavec«. Kaj to pomeni? V Kološanom 1:16 je pojasnjeno: »Po njem je bilo namreč ustvarjeno vse drugo v nebesih in na zemlji [...]. Vse drugo je bilo ustvarjeno po njem in zanj.« Torej je Jehova kot stvarnik po svojem Sinu, spretnem delavcu, ustvaril vse drugo: duhovna stvarjenja v nebesih, prostrano fizično vesolje, zemljo z njenim raznolikim rastlinstvom in živalstvom ter nazadnje še ljudi. V nekaterih pogledih bi lahko to sodelovanje med Očetom in Sinom primerjali s sodelovanjem med arhitektom, ki ima genialne zamisli, in gradbenikom, ki njegove projekte izvede. Ko občudujemo stvarstvo, pravzaprav zasluge za to pripišemo Velikemu arhitektu. (Psalm 19:1) Poleg tega se lahko ob tem spomnimo tudi dolgoletnega in veselega sodelovanja med Stvarnikom in njegovim »spretnim delavcem«.

9., 10. a) Kaj je okrepilo vez med Jehovom in njegovim Sinom? b) Kako lahko okrepiš svojo vez z nebeškim Očetom?

⁹ Ko nepopolna človeka tesno sodelujeta, včasih med  njima pride do nesporazumov. Ampak to ne velja za Jehova in njegovega Sina! Dolgo sta skupaj delala in Jezus se je »ves čas« veselil pred svojim Očetom. (Pregovori 8:30) Uživala sta v medsebojni družbi. Povsem normalno je, da je Sin postajal vse bolj podoben svojemu Očetu in da se je naučil posnemati njegove lastnosti. Nič čudnega ni, da se je med njima spletla tako močna vez! Upravičeno lahko rečemo, da je v vsem vesolju to najstarejša in najmočnejša vez ljubezni.

¹⁰ Kaj pa to lahko pomeni za nas? Mogoče imaš občutek, da z Jehovom ne boš mogel nikoli splesti takšne vezi. Res je, da nihče od nas ni na tako vzvišenem položaju kot njegov Sin. Kljub temu pa imamo izredno priložnost. Ne pozabi, da se je Jezus s svojim Očetom zbližal tako, da je delal z njim. Jehova tudi nam ljubeče daje možnost, da postanemo njegovi sodelavci. (1. Korinčanom 3:9) Ko posnemamo Jezusa pri oznanjevanju, bi morali vedno imeti v mislih, da smo Božji sodelavci. Vez ljubezni, ki nas zbližuje z Jehovom, tako postaja vse močnejša. Ali sploh obstaja kaj bolj dragocenega?

11.–13. a) Katera primerjava nam pomaga razumeti, da moramo ljubezen ohranjati močno, in kakšen zgled je dal Jezus? b) Kako je Božji Sin, preden je prišel na zemljo in tudi kasneje kot človek, pokazal, da se želi učiti od Jehova?

¹¹ Da bi razumeli, kako lahko ohranimo ljubezen do Jehova močno, razmislimo o naslednji ponazoritvi. Tako kot lepo sobno rastlino je tudi ljubezen treba zalivati in skrbeti zanjo, da bo rastla in uspevala. Če jo zanemarjamo, oslabi in umre. Jezus svoje ljubezni do Jehova ni jemal kot nekaj samoumevnega. Skrbel je, da je  bila ves čas njegovega življenja na zemlji močna. Poglejmo, kako.

¹² Vrnimo se k dogodku, ko se je mladi Jezus pogovarjal z verskimi učitelji v jeruzalemskem templju. Spomnimo se, kaj je rekel svojima zaskrbljenima staršema: »Zakaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?« (Luka 2:49) Jezus se takrat očitno še ni spomnil svojega predčloveškega obstoja. Kljub temu je imel svojega Očeta, Jehova, zelo rad. Vedel je, da tisti, ki ima rad Jehova, to želi pokazati tako, da ga časti. Zato je bil Jezus rad v hiši, v kateri se je častilo njegovega Očeta. Poleg tega ni bil samo pasiven opazovalec. Želel se je učiti o Jehovu in govoriti o tem, kar je vedel. To željo je imel, še preden je imel 12 let, in nikoli se mu ni ohladila.

¹³ Jezus se je, še preden je kot človek prišel na zemljo, rad učil od svojega Očeta. Prerokba, zapisana v Izaiju 50:4–6, razkriva, da je Jehova svojega Sina poučil o njegovi vlogi mesija. Čeprav je Sin pri tem poučevanju izvedel tudi, da ga bodo kot Jehovovega maziljenca doletele težave, se je vseeno rad učil. Ko je kasneje prišel na zemljo in odrasel, je še vedno z veseljem hodil v Očetovo hišo ter sodeloval pri čaščenju in poučevanju, ki sta se tam opravljala v skladu z Jehovovo zapovedjo. Sveto pismo poroča, da je redno hodil v tempelj in sinagogo. (Luka 4:16; 19:47) Če hočemo, da bo naša ljubezen do Jehova še naprej močna, moramo redno obiskovati krščanske shode, na katerih častimo Jehova, poglabljamo svoje znanje o njem in se ga učimo še bolj ceniti.

14., 15. a) Zakaj je Jezus včasih želel biti sam? b) Kako nam Jezusove molitve pokažejo, da si je bil z Očetom blizu in ga je zelo spoštoval?

¹⁴ Jezus je svojo ljubezen do Jehova ohranjal močno tudi tako, da je redno molil. Čeprav je bil prijateljski  in družaben, je cenil tudi samoto. V Luku 5:16 tako beremo: »On pa je pogosto šel na samotne kraje, da bi molil.« Podobno piše v Mateju 14:23: »Ko so ljudje odšli, se je odpravil na goro, da bi bil sam in bi lahko molil. Nastopila je noč, on pa je bil še vedno sam.« Jezus je ob teh in drugih priložnostih želel biti sam, pa ne zato, ker bi bil puščavnik ali ker ne bi maral družbe, ampak zato, ker je hotel biti sam z Jehovom in je hotel neovirano moliti k svojemu Očetu.

¹⁵ Jezus je v svojih molitvah včasih uporabil izraz »Aba, Oče«. (Marko 14:36) Z »aba« so takrat v družinah klicali očeta. To je bila pogosto ena od prvih besed, ki se jih je otrok naučil, in nakazovala je, kako blizu si je bil z očetom, hkrati pa je z njo izkazoval spoštovanje. Torej je ta beseda razkrivala, kako blizu sta si Sin in njegov ljubljeni Oče pa tudi to, da Jezus globoko spoštuje avtoriteto svojega Očeta. To se je videlo iz Jezusovih molitev, zapisanih v Svetem pismu. Apostol Janez je na primer v 17. poglavju svojega evangelija zapisal, kaj je Jezus zadnjo noč svojega življenja na zemlji rekel v svoji dolgi in iskreni molitvi. Ko preučujemo to molitev, nas njegove besede ganejo. Pomembno je, da tudi mi molimo tako. Seveda ne bomo ponavljali njegovih besed, ampak se bomo trudili pogosto in iz vsega srca govoriti z našim nebeškim Očetom. Če bomo to delali, bo naša ljubezen do njega ostala močna.

16., 17. a) Iz česa se je videla Jezusova ljubezen do Očeta? b) Kako je Jezus poudaril Očetovo velikodušnost?

¹⁶ Kot smo omenili prej, Jezus ni nenehno ponavljal besed »Ljubim Očeta«. Kljub temu se je njegova ljubezen do Očeta jasno videla iz tega, o čemer je govoril.  V kakšnem smislu? Jezus sam je rekel: »Javno te hvalim, Oče, Gospodar neba in zemlje.« (Matej 11:25) Ko smo preučevali 2. del te knjige, smo izvedeli, da je Jezus rad hvalil svojega Očeta s tem, da je ljudem pomagal, da so ga spoznali. Na primer, Jehova je primerjal z očetom, ki si je zelo želel odpustiti svojeglavemu sinu in je čakal, da se bo ta skesano vrnil domov. Ko ga je končno zagledal od daleč, je stekel k njemu in ga objel. (Luka 15:20) Ko beremo, kako je Jezus prikazal Jehovovo ljubezen in pripravljenost odpuščati, se nas to dotakne.

¹⁷ Jezus je svojega Očeta pogosto hvalil za njegovo velikodušnost. S primerom nepopolnih staršev je pokazal, da smo lahko prepričani, da nam bo naš Oče dal toliko svetega duha, kolikor ga potrebujemo. (Luka 11:13) Jezus je govoril tudi o upanju, ki ga daje njegov Oče. Na primer, govoril je o svojem upanju, da bo kmalu spet ob svojem Očetu v nebesih. (Janez 14:28; 17:5) Poleg tega pa je svojim sledilcem povedal o upanju, ki ga Jehova ponuja »mali čredi« – in sicer da bodo živeli v nebesih in kraljevali skupaj z Mesijanskim kraljem. (Luka 12:32; Janez 14:2) Umirajočega zločinca je potolažil z upanjem na življenje v raju. (Luka 23:43) Jezusu je to, da je tako govoril o Očetovi velikodušnosti, gotovo pomagalo, da je njegova ljubezen do Jehova ostala močna. Kristusovi sledilci smo ugotovili, da nam ljubezen do Jehova in vero vanj najbolj okrepi to, da se z drugimi pogovarjamo o njem in o upanju, ki ga daje tistim, ki ga imajo radi.

18. V čem je najpomembnejše posnemati Jezusa in zakaj?

¹⁸ Jezusa moramo posnemati v marsičem, ampak najpomembnejše je, da ga posnemamo v tem, da imamo  radi Jehova z vsem svojim srcem, dušo, umom in močjo. (Luka 10:27) Ta ljubezen se ne meri samo z intenzivnostjo naših čustev, ampak tudi z dejanji, h katerim nas ljubezen spodbuja. Jezus ni bil zadovoljen samo s tem, da čuti ljubezen do Očeta, niti s tem, da reče »Ljubim Očeta«. Povedal je: »Da bi svet spoznal, da ljubim Očeta, delam to, kar mi je Oče zapovedal.« (Janez 14:31) Satan je trdil, da Jehovu noben človek ne bo služil iz nesebične ljubezni. (Job 2:4, 5) Jezus je priskrbel najboljši možni dokaz, s katerim je spodbil Satanovo obrekovanje, zato je pred celim svetom pogumno pokazal, da ima zelo rad svojega Očeta. Ubogal ga je celo do te mere, da je žrtvoval svoje življenje. Ali boš posnemal Jezusa? Ali boš drugim pokazal, da imaš zares rad Boga Jehova?

19., 20. a) Katere pomembne razloge imamo za redno obiskovanje krščanskih shodov? b) Kako naj bi gledali na osebno preučevanje, poglobljeno premišljevanje in molitev?

¹⁹ Izkazovanje te ljubezni nam koristi. Zato je Jehova poskrbel, da ga lahko častimo in tako krepimo svojo ljubezen do njega. Ko si na krščanskem shodu, imej v mislih, da si tam, da bi častil Boga. Jehova med drugim častiš tako, da prisluhneš iskrenim javnim molitvam, da poješ hvalnice, pozorno spremljaš program in sodeluješ v njem. Na takšnih shodih lahko spodbujaš sokristjane. (Hebrejcem 10:24, 25) Če boš Jehova redno častil na krščanskih shodih, bo tvoja ljubezen do njega vse močnejša.

²⁰ Podobno bi lahko rekli za osebno preučevanje, poglobljeno premišljevanje in molitev. Na to glej kot na priložnost, da si sam z Jehovom. Ko preučuješ Božjo napisano Besedo in o njej poglobljeno premišljuješ, ti Jehova sporoča svoje misli. Ko moliš, mu s tem izliješ  svoje srce. Ne pozabi, da molitev ni samo priložnost, da Boga prosimo za nekaj, ampak je tudi priložnost, da se mu zahvalimo za blagoslove in da ga hvalimo za njegova čudovita dela. (Psalm 146:1) Poleg tega se Jehovu najbolj zahvalimo in mu izkažemo svojo ljubezen s tem, da ga z veseljem in navdušenjem javno hvalimo.

21. Kako pomembna je ljubezen do Jehova in kaj bomo pregledali v nadaljevanju?

²¹ Ljubezen do Boga je bistvena za tvojo večno srečo. Če bi Adam in Eva imela rada Boga, bi bila lahko tudi onadva večno srečna. Ljubezen do Boga ti bo pomagala, da boš prestal vsako preizkušnjo vere, se postavil po robu kakršni koli skušnjavi in zdržal v kateri koli stiski. Ta ljubezen je bistvena za Kristusove sledilce. Seveda je ljubezen do Boga povezana z ljubeznijo do bližnjega. (1. Janezovo 4:20) V nadaljevanju bomo preučili, kako je Jezus kazal ljubezen do ljudi. V naslednjem poglavju bomo pregledali, zakaj so mnogi radi prihajali k Jezusu.