1., 2. a) Zakaj so se stražarji, ki bi morali prijeti Jezusa, vrnili praznih rok? b) Zakaj je bil Jezus kot učitelj tako izjemen?

 FARIZEJI so zelo jezni. Jezus v templju uči o svojem Očetu. Njegovi poslušalci so deljenega mnenja: mnogi verujejo vanj, nekateri pa bi ga radi videli za rešetkami. Verski voditelji ne morejo več zadrževati svoje jeze, zato pošljejo stražarje, da bi ga prijeli. Ampak ti se vrnejo praznih rok. Višji duhovniki in farizeji zahtevajo pojasnilo: »Zakaj ga niste privedli?« Stražarji odgovorijo: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« Jezusovo poučevanje je naredilo nanje tako velik vtis, da ga enostavno niso mogli prijeti. a (Janez 7:45, 46)

² Ti stražarji niso bili edini, ki jih je prevzelo Jezusovo poučevanje. Zbirale so se velike množice ljudi, zato da bi prisluhnile njegovemu poučevanju. (Marko 3:7, 9; 4:1; Luka 5:1–3) Zakaj je bil Jezus kot učitelj tako izjemen? Kot smo izvedeli v 8. poglavju, je imel rad resnice, ki jih je učil, in ljudi, ki jih je poučeval. Poleg tega je mojstrsko obvladal metode poučevanja. Poglejmo zdaj tri od njegovih učinkovitih metod in kako jih lahko uporabimo.

3., 4. a) Zakaj je Jezus pri svojem poučevanju uporabljal preprost jezik? b) Kako lahko iz govora na gori vidimo, da je Jezus poučeval preprosto?

³ Ali si lahko predstavljaš, kako bogato bi se lahko Jezus  izražal pri svojem poučevanju? Kljub temu ni nikoli govoril tako zapleteno, da ga njegovi poslušalci, med katerimi je bilo veliko neizobraženih in preprostih ljudi, ne bi mogli razumeti. (Apostolska dela 4:13) Upošteval je njihove omejitve in jih ni nikoli zasul z informacijami. (Janez 16:12) Njegove besede so bile preproste, ampak resnice, ki jih je sporočal, niso bile zaradi tega nič manj globoke.

⁴ Vzemimo za primer govor na gori, ki je zapisan v Mateju 5:3–7:27. V tem govoru je Jezus razpravljal o zelo globokih stvareh. Kljub temu govor ne vsebuje nobenih zapletenih misli ali besednih zvez. Pravzaprav bi v njem težko našli besedo, ki je ne bi razumel tudi majhen otrok! Torej ni čudno, da so bile na koncu Jezusovega govora množice, med katerimi je bilo verjetno veliko kmetovalcev, pastirjev in ribičev, »osuple nad njegovim načinom poučevanja«. (Matej 7:28)

5. Naštej nekaj Jezusovih izjav, ki so bile preproste, ampak so imele globok pomen.

⁵ Jezus je pri svojem poučevanju pogosto uporabljal preproste in kratke stavke, ki so imeli globok pomen. To, kar je rekel, ni bilo takoj zapisano, kljub temu so si poslušalci lahko njegovo sporočilo enostavno zapomnili. Razmislimo o nekaterih zgledih: »Nehajte soditi, da ne boste sojeni.«, »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.«, »Duh je sicer voljan, toda telo je šibko.«, »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.«, »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« b. (Matej 7:1; 9:12; 26:41; Marko 12:17; Apostolska dela 20:35)  Te besede so skoraj 2000 let po tem, ko so bile izrečene, še vedno nepozabne.

6., 7. a) Zakaj je pri poučevanju pomembno uporabljati preprost jezik? b) Kaj lahko naredimo, da ne bi svetopisemskega učenca zasuli z informacijami?

⁶ Kako pa lahko mi učimo preprosto? En pomemben pogoj je, da uporabljamo preprost jezik, ki ga večina ljudi enostavno razume. Temeljne resnice iz Božje Besede niso zapletene. Jehova je svoje namene razodeval tistim, ki so bili iskreni in ponižni. (1. Korinčanom 1:26–28) S skrbno izbranimi in preprostimi besedami lahko druge učinkovito seznanimo z resnicami iz Božje Besede.

⁷ Če hočemo poučevati preprosto, moramo paziti, da ne bi svetopisemskega učenca zasuli z informacijami. Zato pri vodenju svetopisemskega tečaja ni treba pojasniti vsake podrobnosti niti ni treba hiteti s pregledovanjem gradiva, kot da bi bilo najpomembneje pregledati določeno količino gradiva. Ravno nasprotno, modro je pustiti, da o hitrosti preučevanja odločajo potrebe in zmožnosti učenca. Naš cilj mu je pomagati, da postane Kristusov sledilec in Jehovov častilec. S tem v mislih mu  moramo dati dovolj časa, da bi v razumni meri dojel to, kar se uči. Šele takrat se bo svetopisemska resnica dotaknila njegovega srca in ga spodbudila k udejanjanju naučenega. (Rimljanom 12:2)

8., 9. a) S kakšnim namenom je Jezus postavljal vprašanja? b) Kako je Jezus z vprašanji pomagal Petru priti do pravilnega sklepa glede plačevanja tempeljskega davka?

⁸ Jezus je odlično uporabljal vprašanja. Postavljal jih je tudi takrat, ko bi mu vzelo manj časa, če bi poslušalcem enostavno povedal bistvo. Zakaj jih je potem postavljal? Včasih je z vprašanji razkrival motive svojih nasprotnikov in jih tako utišal. (Matej 21:23–27; 22:41–46) Velikokrat pa je z vprašanji hotel svoje učence spodbuditi k razmišljanju, jih navesti k temu, da izrazijo svoje mnenje, ali pa jih kaj naučiti. Zato je postavljal vprašanja, kot sta »Kaj menite?« in »Ali verjameš temu?«. (Matej 18:12; Janez 11:26) Jezusova vprašanja so se dotaknila njegovih učencev. Razmislimo o naslednjem primeru.

⁹ Ob neki priložnosti so tisti, ki so pobirali davek, vprašali Petra, ali Jezus plačuje tempeljski davek c. Peter je takoj odgovoril: »Plačuje.« Kasneje ga je Jezus vprašal: »Kaj misliš, Simon, od koga kralji dobivajo pristojbino ali davek na osebo? Od svojih sinov ali od tujcev?« Ko je odgovoril »Od tujcev«, mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi oproščeni davka.« (Matej 17:24–27) Splošno znano je bilo, da so člani kraljeve družine oproščeni davka, zato je Peter razumel, kaj mu hoče Jezus povedati.  Torej Jezusu kot edinorojenemu Sinu nebeškega Kralja, ki so ga častili v templju, ni bilo treba plačevati davka. Imejmo v mislih, da Jezus Petru ni kar povedal pravilnega odgovora, ampak mu je z vprašanji taktno pomagal priti do pravilnega sklepa in morda razumeti, da mora v prihodnje skrbno premisliti, preden odgovori.

10. Kako lahko pri oznanjevanju po hišah učinkovito uporabljamo vprašanja?

¹⁰ Kako pa lahko mi na oznanjevanju učinkovito uporabljamo vprašanja? Ko oznanjujemo po hišah, lahko z vprašanji vzbudimo zanimanje in si tako morda ustvarimo priložnost, da spregovorimo o dobri novici. Na primer, če k vratom pride starejša oseba, lahko spoštljivo vprašamo: Kako se je svet spremenil v času vašega življenja? Najprej počakajmo na odgovor, nato pa lahko vprašamo še: Kaj menite, kaj bi bilo potrebno, da bi se stanje v svetu izboljšalo? (Matej 6:9, 10) Če vrata odpre mama z majhnimi otroki, bi jo lahko vprašali: Ali ste se kdaj spraševali, kakšen bo ta svet, ko bodo vaši otroci odrasli? (Psalm 37:10, 11) Ko se približujemo hiši, je dobro, da pozorno opazujemo, saj nam bo to pomagalo izbrati vprašanje, ki je povezano s tem, kar stanovalca zanima.

11. Kako lahko pri vodenju svetopisemskega tečaja učinkovito uporabljamo vprašanja?

¹¹ Kako si lahko z vprašanji učinkovito pomagamo pri vodenju svetopisemskega tečaja? Skrbno zastavljena vprašanja nam lahko pomagajo ugotoviti, kaj učenec  zares čuti. (Pregovori 20:5) Recimo, da v knjigi Uživaj življenje vso večnost! d preučujemo 43. lekcijo »Kako naj bi kristjani gledali na alkohol?«. Ta lekcija razpravlja o tem, kako Bog gleda na prekomerno pitje in pijančevanje. Iz odgovorov učenca mogoče vidimo, da razume, kaj Sveto pismo uči. Ampak ali se s tem tudi strinja? Lahko bi ga vprašali: Ali se ti zdi Božji pogled na to razumen? Poleg tega bi ga lahko vprašali: Kaj meniš, kako bi lahko te informacije uporabil v svojem življenju? Imejmo v mislih, da je pri tem treba biti takten in ohraniti njegovo dostojanstvo. Nikakor nočemo postavljati vprašanj, ki bi učenca spravila v zadrego. (Pregovori 12:18)

12.–14. a) V katerih primerih si je Jezus pomagal z logičnim pojasnjevanjem? b) Katere logične argumente je navedel Jezus, ko so farizeji rekli, da mu pomaga Satan?

¹² Jezus je bil popoln, zato je znal zelo spretno ljudem pomagati, da pridejo do pravega sklepa. Včasih je z logičnimi argumenti ovrgel lažne obtožbe svojih nasprotnikov. Svoje sledilce je s prepričljivim pojasnjevanjem velikokrat naučil pomembne reči. Poglejmo si nekaj primerov.

¹³ Potem ko je Jezus ozdravil slepega in nemega moškega, ki so ga obsedli demoni, so ga farizeji obtožili: »Ta izganja demone s pomočjo Bélcebuba [Satana], poglavarja demonov.« S tem so priznali, da je za izganjanje demonov potrebna nadčloveška moč. Ampak trdili so, da Jezusova moč izvira od Satana. Ta obtožba ni bila samo neresnična, ampak tudi nelogična. Jezus jim je pokazal, da nimajo prav. Rekel jim je: »Vsako kraljestvo, ki je znotraj sebe razdeljeno, bo propadlo in nobeno  mesto ali družina, ki je znotraj sebe razdeljena, ne bo obstala. Če Satan izganja Satana, se pravzaprav bojuje sam proti sebi. Kako bo potem njegovo kraljestvo obstalo?« (Matej 12:22–26) Jezus je s tem dejansko hotel reči: Če bi jaz zastopal Satana, hkrati pa delal proti njemu, potem bi Satan ravnal v nasprotju s svojimi interesi in bi kmalu propadel. Farizeji so težko oporekali takšnemu logičnemu sklepu.

¹⁴ Jezus pa je šel še dlje. Vedel je, da so tudi nekateri njihovi učenci izganjali demone, zato jih je vprašal: »Če jaz izganjam demone s pomočjo Bélcebuba, s čigavo pomočjo jih potem izganjajo vaši učenci?« (Matej 12:27) Jezus je s tem argumentom pravzaprav hotel reči: Če jaz izganjam demone s Satanovo pomočjo, potem tudi vaši učenci to delajo z njegovo pomočjo. Kaj bi lahko farizeji rekli na to? Nikoli se ne bi strinjali s tem, da njihovim učencem pomaga Satan. Jezus jih je s tem vprašanjem navedel na sklep, ki jim ni bil všeč in je razkril, da nimajo prav. Ali ni razburljivo že samo brati o tem, kako je Jezus razpravljal z njimi? Zdaj pa si predstavljaj, kako je to vplivalo na ljudi, ki so bili zraven. Njegove besede so nanje nedvomno delovale še močneje.

15.–17. Povej primer, ko je Jezus z metodo »koliko bolj« poučeval resnice o svojem Očetu.

¹⁵ Jezus je tudi zelo dobro pojasnil, zakaj lahko ljudje zaupajo njegovemu Očetu in se z njim zbližajo. Pri tem je pogosto uporabljal metodo »koliko bolj«, s katero je svojim poslušalcem pomagal, da so se na podlagi njim znanega dejstva lahko še bolj prepričali, da je to, kar jih uči, resnica. e To lahko naredi močan vtis na poslušalce. Poglejmo samo dva primera.

 ¹⁶ Jezus je, ko so ga njegovi učenci prosili, naj jih nauči moliti, opisal, kako so nepopolni starši pripravljeni svojim otrokom »dajati dobre darove«. Zatem pa je sklenil: »Če torej vi, ki ste sicer grešni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo!« (Luka 11:1–13) Jezus je tukaj uporabil nasprotje. Če grešnim staršem ni vseeno za potrebe svojih otrok, koliko bolj bo naš nebeški Oče, ki je v vseh pogledih popoln in pravičen, dal svojim zvestim častilcem svetega duha, ko ti ponižno molijo k njemu!

¹⁷ Jezus je na podoben način modro svetoval glede zaskrbljenosti. Rekel je: »Pomislite na krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo ne skednja ne žitnice, pa vendar jih Bog hrani. Ali niste vi vredni veliko več od ptic? Pomislite na lilije, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo [...]. Če torej Bog tako oblači poljske rastline, ki danes so, jutri pa jih vržejo v peč, koliko raje bo potem oblačil vas, vas, ki imate tako malo vere!« (Luka 12:24, 27, 28) Če Jehova skrbi za ptice in cvetlice, koliko bolj potem skrbi za ljudi, ki ga imajo radi in ga častijo! S takšnim pojasnjevanjem se je Jezus nedvomno dotaknil srca svojih poslušalcev.

18., 19. Kako lahko razpravljamo z nekom, ki pravi, da ne verjame v Boga, zato ker ga ne more videti?

¹⁸ Ko oznanjujemo, želimo logično ovreči napačna verovanja. Prav tako želimo ljudem prepričljivo pojasnjevati spodbudne resnice o Jehovu. (Apostolska dela 19:8; 28:23, 24) Ali to pomeni, da moramo uporabljati zapleteno logiko? Seveda ne. Od Jezusa se naučimo, da najbolj učinkovito pojasnjujemo takrat, ko logične argumente predstavimo preprosto.

¹⁹ Na primer, kako se bomo odzvali, če nam kdo reče, da ne verjame v Boga, zato ker ga ne more videti? Z  njim bi lahko razpravljali o naravnem zakonu vzroka in posledice. Ko vidimo posledico, se zavedamo, da mora obstajati tudi vzrok. Lahko bi mu rekli: Recimo, da na nekem odročnem kraju pridete do hiše, ki je dobro grajena in založena s hrano (posledica). Ali ne bi takoj sklenili, da je nekdo (vzrok) poskrbel za to? Ali ni potem tudi takrat, ko vidimo, da je v naravi vse načrtno narejeno in da je na zemlji veliko hrane (posledica), logično skleniti, da je za to poskrbel Nekdo (vzrok)? Sveto pismo to takole pojasni: »Vsako hišo kdo zgradi, tisti, ki je zgradil vse, pa je Bog.« (Hebrejcem 3:4) Ampak tudi če uporabljamo zelo tehtne argumente, ne bomo prepričali vseh. (2. Tesaloničanom 3:2)

20., 21. a) Kako lahko z metodo »koliko bolj« poudarimo Jehovove lastnosti in njegovo ravnanje? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem poglavju?

²⁰ Ko na oznanjevanju ali v občini poučujemo, lahko  tudi mi uporabimo metodo »koliko bolj«, da bi poudarili Jehovove lastnosti in njegovo ravnanje. Da bi pokazali, da nauk o večnem mučenju v peklu sramoti Jehova, bi lahko rekli: Ali bi ljubeč oče svojega otroka kaznoval tako, da bi njegovo roko držal v ognju? Koliko bolj mora biti že sama zamisel o peklenskem ognju nagnusna našemu ljubečemu nebeškemu Očetu! (Jeremija 7:31) Če se pogovarjamo s potrtim sovernikom in mu želimo zagotoviti, da ga ima Jehova rad, bi mu lahko rekli: Če je Jehovu dragocen celo majhen vrabec, koliko bolj skrbi za svoje častilce in jih ima rad, tudi tebe! (Matej 10:29–31) S takšnim pojasnjevanjem lahko sežemo drugim do srca.

²¹ Čeprav smo pregledali samo tri Jezusove metode poučevanja, lahko razumemo, zakaj stražarji, ki Jezusa niso mogli prijeti, niso pretiravali, ko so rekli: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« V naslednjem poglavju bomo razpravljali o metodi poučevanja, po kateri je Jezus verjetno najbolj znan – o tem, kako je uporabljal ponazoritve.