1.–3. a) Katero edinstveno čast imajo učenci, ki potujejo z Jezusom, in kako Jezus poskrbi, da si pouk lažje zapomnijo? b) Zakaj si človek zlahka zapomni učinkovite ponazoritve?

 UČENCI, ki potujejo z Jezusom, imajo edinstveno čast. Učijo se neposredno od Velikega učitelja. Osebno lahko slišijo, kako razlaga Božjo Besedo in jih uči čudovite resnice. Za zdaj morajo njegove dragocene izreke hraniti v svojem umu in srcu, saj še ni prišel čas, da bi jih zapisali. a Ampak Jezus poskrbi, da si lažje zapomnijo, kar jih uči. Kako? S svojim načinom poučevanja, še posebej s ponazoritvami.

² Učinkovite ponazoritve se ne pozabijo zlahka. Neki pisec je rekel, da ponazoritve »ušesa spremenijo v oči in poslušalcem omogočijo, da razmišljajo v slikah«. Pogosto stvari najbolje razumemo, če si jih v mislih naslikamo, zato s ponazoritvami lažje razumemo tudi abstraktne misli. Ponazoritve lahko besedam vdihnejo življenje, pouk, ki ga iz njih dobimo, pa se vtisne v naš spomin.

³ Noben drug učitelj na zemlji ni tako spretno uporabljal ponazoritev kot Jezus Kristus. Še danes si jih zlahka zapomnimo. Zakaj je Jezus tako pogosto uporabljal to metodo poučevanja? Zaradi česa so bile njegove ponazoritve tako učinkovite? Kako se lahko tudi mi naučimo tako poučevati?

4., 5. Zakaj je Jezus uporabljal ponazoritve?

⁴ Sveto pismo navede dva pomembna razloga, zakaj je Jezus uporabljal ponazoritve. Kot prvo je s tem izpolnil prerokbo. V Mateju 13:34, 35 piše: »Jezus je [...] ljudi poučeval s ponazoritvami. Vedno jih je učil s ponazoritvami. S tem se je izpolnilo to, kar je bilo napovedano po preroku, ki je rekel: ‚Spregovoril bom v ponazoritvah.‘« Prerok, ki ga je omenil Matej, je bil pisec Psalma 78:2. Ta psalm je napisal po Božjem navdihnjenju stoletja pred Jezusovim rojstvom. Razmislimo, kaj to pomeni. Jehova je stoletja vnaprej določil, da bo Mesija poučeval s ponazoritvami. Torej Jehova zelo ceni to metodo poučevanja.

⁵ Kot drugo, Jezus je, kot je sam pojasnil, uporabljal ponazoritve, da bi se pokazalo, katerim poslušalcem je »srce postalo nedovzetno«. (Matej 13:10–15; Izaija 6:9, 10) Kaj v njegovih ponazoritvah je razkrilo motive ljudi? Včasih je hotel, da bi ga poslušalci prosili, naj jim pojasni, kaj pomenijo njegove besede. Ponižni so ga bili pripravljeni vprašati, ponosni ali ravnodušni pa ne. (Matej 13:36; Marko 4:34) Jezusove ponazoritve so torej odkrile resnico ponižnim, obenem pa so jo skrile ponosnim.

6. Zakaj so bile Jezusove ponazoritve koristne?

⁶ Jezusove ponazoritve so bile koristne tudi zaradi drugih razlogov. Ljudem so vzbudile zanimanje in jih pritegnile k poslušanju. V mislih so jim naslikale podobe, ki se jih je dalo brez težav razumeti. Kot smo omenili že v uvodu, so poslušalcem pomagale, da so si zapomnili Jezusove besede. Govor na gori, kot ga najdemo zapisanega v Mateju 5:3–7:27, je odličen primer tega, kako bogate govorne figure je uporabljal Jezus. Glede na neko analizo jih je v tem govoru več kot  50. Za lažjo predstavo upoštevajmo, da lahko ta govor na glas preberemo že v kakih 20 minutah. Pri tej hitrosti bi eno govorno figuro povedali povprečno na skoraj vsakih 20 sekund! Očitno se je Jezus zavedal, kako koristno je uporabljati ponazoritve.

7. Zakaj naj bi posnemali Jezusovo uporabo ponazoritev?

⁷ Glede na to, da smo Kristusovi sledilci, želimo posnemati njegov način poučevanja, med drugim tudi njegovo uporabo ponazoritev. Tako kot lahko začimbe naredijo jed okusnejšo, lahko tudi učinkovite ponazoritve naredijo naše poučevanje privlačnejše. Skrbno premišljene govorne figure lahko tudi pomagajo lažje razumeti pomembne resnice. Poglejmo si zdaj pobliže nekatere dejavnike, zaradi katerih so bile Jezusove ponazoritve tako učinkovite. Videli bomo, kako bi lahko to poučevalno metodo tudi sami koristno uporabljali.

8., 9. a) Omeni nekaj enostavnih govornih figur, ki jih je Jezus uporabil. b) Zakaj so bile njegove govorne figure tako učinkovite?

⁸ Jezus je pogosto poučeval z enostavnimi ponazoritvami, ki so bile zelo kratke. Njegove preproste besede so pomagale poslušalcem, da so si v mislih naslikali žive slike in da so jasno razumeli pomembne duhovne resnice. Na primer, ko je svojim učencem prigovarjal, naj ne bodo zaskrbljeni za vsakodnevne potrebe, jih je opozoril na »ptice na nebu« in na »lilije na polju«. Ptice ne sejejo in ne žanjejo pa tudi lilije ne predejo in ne tkejo. Kljub temu Bog skrbi zanje. Pouk je jasen: če Bog skrbi za ptice in cvetlice, bo prav gotovo skrbel tudi za ljudi, ki imajo Kraljestvo »vedno na prvem mestu v življenju«. (Matej 6:26, 28–33)

⁹ Jezusovo poučevanje je bilo bogato tudi z metaforami, ki so še učinkovitejša govorna figura. Z metaforo eno stvar predstavimo, kot da bi bila druga. Njegove  metafore so bile prav tako nezapletene. Ob neki priložnosti je svojim učencem rekel: »Vi ste luč svetu.« Učenci so jasno razumeli bistvo metafore, in sicer da lahko s svojimi besedami in dejanji pustijo duhovni resnici, da sveti, in tako pomagajo drugim, da bi slavili Boga. (Matej 5:14–16) Dva druga primera metafor, ki jih je uporabil Jezus, sta še »Vi ste sol zemlje« in »Jaz sem trta in vi ste mladike«. (Matej 5:13; Janez 15:5) Takšne govorne figure so preproste, pa vendar učinkovite.

10. Naštej nekaj primerov, ki pokažejo, kako lahko pri poučevanju uporabimo ponazoritve.

¹⁰ Kako pa lahko ti uporabljaš ponazoritve pri poučevanju? Ni treba, da so to dolge in zapletene zgodbe. Skušaj se spomniti preprostih ponazoritev. Predstavljaj si, da razpravljaš o vstajenju in želiš ponazoriti, da Jehovu ni prav noben problem obuditi mrtve. Katera primerjava ti pride na misel? V Svetem pismu je spanje metafora za smrt. Lahko bi rekel: Bog tako zlahka obudi nekoga, ki je mrtev, kot mi zbudimo nekoga, ki spi. (Janez 11:11–14) Kaj pa, če bi želel ponazoriti, da otroci potrebujejo ljubezen in naklonjenost, da bi bili srečni? Kateri zgled bi lahko uporabil? Sveto pismo otroke primerja z »oljčnimi mladikami«. (Psalm 128:3) Morda bi lahko rekel: Ljubezen in naklonjenost sta za otroka tako pomembni, kot sta za drevo sonce in voda. Preprostejša ko je ponazoritev, lažje bodo poslušalci razumeli njeno sporočilo.

11. Naštej nekaj Jezusovih ponazoritev, ki so bile povezane s tem, kar je opazoval med odraščanjem v Galileji.

¹¹ Jezus je spretno uporabljal ponazoritve, ki so bile povezane z življenjem ljudi. Mnoge njegove ponazoritve so bile povezane z vsakodnevnimi opravili, ki jih je verjetno opazoval, ko je odraščal v Galileji. Za trenutek  razmislimo o njegovem otroštvu. Kaj misliš, kolikokrat je videl svojo mamo, da je mlela moko iz žita, da je dala kvas v testo, prižgala svetilko ali pometla hišo? (Matej 13:33; 24:41; Luka 15:8) Kolikokrat je videl, kako ribiči v Galilejsko jezero spuščajo svoje mreže? (Matej 13:47) Kako pogosto je na trgu opazoval otroke, ki se igrajo? (Matej 11:16) Jezus je nedvomno videl tudi druge običajne reči, ki jih je omenjal v številnih svojih ponazoritvah – sejanje, vesele svatbe in žitna polja, ki zorijo v soncu. (Matej 13:3–8; 25:1–12; Marko 4:26–29)

12., 13. Zakaj je Jezus poslušalcem omenil pot, ki je vodila »iz Jeruzalema dol v Jêriho«?

¹² Jezus je v svojih ponazoritvah omenil podrobnosti, ki so bile njegovim poslušalcem dobro znane. Tako je priliko o usmiljenem Samarijanu pričel z besedami: »Neki človek je šel iz Jeruzalema dol v Jêriho in med potjo so ga napadli roparji. Vse so mu pobrali in ga pretepli, nato pa odšli in ga pustili napol mrtvega.« (Luka 10:30) Zanimivo je, da je Jezus, zato da bi pomagal poslušalcem razumeti bistvo, omenil pot, ki je vodila »iz Jeruzalema dol v Jêriho«. Ko je pripovedoval to priliko, je bil v Judeji, nedaleč od Jeruzalema, zato so njegovi poslušalci gotovo vedeli, katero pot ima v mislih. Znano je bilo, da je ta pot nevarna, še posebej za tiste, ki so potovali sami. Ker se je vijugala skozi odročne podeželske kraje, so se lahko razbojniki marsikje ob poti skrili in prežali na popotnike.

¹³ Jezus je omenil še druge znane podrobnosti o poti, ki je šla »iz Jeruzalema dol v Jêriho«. Glede na priliko je po poti šel tudi duhovnik, nato pa še levit, vendar se nobeden od njiju ni ustavil, da bi pomagal napadenemu moškemu. (Luka 10:31, 32) Duhovniki so služili v templju v Jeruzalemu, leviti pa so jim pomagali. Ko niso  delali v templju, so mnogi duhovniki in leviti živeli v Jerihi, ki je bila od Jeruzalema oddaljena samo 23 kilometrov. Zato se jih je pogosto srečalo na tej poti. Upoštevajmo tudi, da je Jezus rekel, da je popotnik šel »iz Jeruzalema dol v Jêriho«. Njegovim poslušalcem je bilo to logično, saj je Jeruzalem ležal višje od Jerihe. Zato bi popotnik, ki bi potoval »iz Jeruzalema«, dejansko šel »dol«. b Jezus je očitno upošteval, komu govori.

14. Kako bi lahko pri izbiri ponazoritev upoštevali svoje poslušalce?

¹⁴ Pri uporabi ponazoritev moramo tudi mi upoštevati, komu govorimo. Kaj bi morali imeti glede svojih poslušalcev v mislih, ko izbiramo ponazoritev? Morda bi bilo treba premisliti o dejavnikih,  kot so starost, kulturno ozadje, družinske razmere in vrsta poklica. Na primer, ponazoritev, ki omenja podrobnosti o kmetovanju, bo verjetno bolj razumljiva v podeželskem okolju kot pa v velikem mestu. Tudi vsakodnevno življenje in dejavnosti naših poslušalcev – njihovi otroci, hiša, hobiji, hrana – so lahko osnova za učinkovite ponazoritve.

15. Zakaj ni nič čudnega, da je Jezus tako dobro poznal stvarstvo?

¹⁵ Iz mnogih Jezusovih ponazoritev je razvidno, da je poznal naravo, med drugim tudi rastline, živali in vremenske pojave. (Matej 16:2, 3; Luka 12:24, 27) Od kod mu vse to znanje? Ko je odraščal v Galileji, je nedvomno imel veliko priložnosti za opazovanje stvarstva. Poleg tega je Jezus »prvorojenec vsega, kar je ustvarjeno« in Jehova ga je pri ustvarjanju vsega uporabil kot »spretnega delavca«. (Kološanom 1:15, 16; Pregovori 8:30, 31) Zato ni nič čudnega, da je Jezus tako dobro poznal stvarstvo. Poglejmo si zdaj, kako je svoje znanje spretno uporabil.

16., 17. a) Iz česa se vidi, da je Jezus zelo dobro poznal značilnosti ovc? b) Kateri primer pokaže, da ovce zares poslušajo glas svojega pastirja?

¹⁶ Spomnimo se, da je Jezus sebe imenoval »dobri pastir«, svoje sledilce pa »ovce«. Njegove besede nakazujejo, da je zelo dobro poznal značilnosti domačih ovc. Vedel je, da med pastirjem in njegovimi ovcami obstaja posebna vez. Opazil je, da se ta zaupljiva bitja brez obotavljanja pustijo voditi in da zvesto sledijo svojemu pastirju. Zakaj pa mu sledijo? »Ker poznajo njegov glas,« je rekel Jezus. (Janez 10:2–4, 11) Ali ovce res poznajo pastirjev glas?

¹⁷ George A. Smith je v svoji knjigi zapisal, kaj je opazil: »Včasih smo v Judeji opoldne počivali ob enem od vodnjakov,  h kateremu so trije ali štirje pastirji prišli s svojimi čredami. Črede so se pomešale med seboj in spraševali smo se, kako bo vsak pastir ponovno zbral svoje ovce. Ampak ko so se napojile in naigrale, so pastirji eden za drugim šli v različne smeri doline in vsak je zaklical z edinstvenim klicem. Ovce so se ločile, prišle k svojemu pastirju in črede so odšle tako urejeno, kot so prišle.« (The Historical Geography of the Holy Land) Jezus je izbral odlično ponazoritev, da bi poudaril naslednjo misel: če sprejmemo njegove nauke in živimo po njih in če sledimo njegovemu vodstvu, bo skrbel za nas kot »dobri pastir«.

18. Kje lahko najdemo informacije o Jehovovem stvarstvu?

¹⁸ Kako se lahko naučimo uporabljati stvarstvo v svojih ponazoritvah? Edinstvene značilnosti živali so lahko izhodišče za preproste, ampak učinkovite primerjave. Kje lahko najdemo informacije o Jehovovem stvarstvu? Sveto pismo je bogata zakladnica znanja o raznovrstnih  živalih in včasih so v njej značilnosti živali uporabljene v prenesenem pomenu. Tako lahko v njem najdemo primerjave, kot so: hiter kakor gazela ali leopard, oprezen kakor kača in nedolžen kakor golob. c (1. kroniška 12:8; Habakuk 1:8; Matej 10:16) Drugi dragoceni vir informacij sta reviji Stražni stolp in Prebudite se! ter članki in videoposnetki iz serije Plod ustvaritve?, objavljeni na jw.org. Veliko se lahko naučiš, če si pozoren, kako so tukaj uporabljene preproste ponazoritve iz Jehovovega čudovitega in raznolikega stvarstva.

19., 20. a) Kako je Jezus s tem, da je omenil aktualni dogodek, učinkovito ovrgel krivi nauk? b) Kako lahko pri svojem poučevanju uporabljamo dogodke iz resničnega življenja?

¹⁹ Učinkovite ponazoritve so tudi dogodki iz resničnega življenja. Ob neki priložnosti je Jezus omenil aktualen dogodek in pojasnil, da je napačno verjeti, da tragedija zadene tiste, ki si jo zaslužijo. Rekel je: »Ali pa tistih 18, na katere je padel stolp v Síloi in jih tako pobil – ali mislite, da so ti nosili večjo krivdo od vseh drugih, ki živijo v Jeruzalemu?« (Luka 13:4) Tistih 18 ljudi ni umrlo, ker bi si s kakšnim grehom nakopali Božje neodobravanje. Ravno nasprotno, do njihove tragične smrti je prišlo zato, ker so jih doleteli »nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Pridigar 9:11) Jezus je torej s pomočjo dogodka, ki je bil njegovim poslušalcem znan, ovrgel krivi nauk.

²⁰ Kako pa bi lahko mi pri poučevanju uporabljali dogodke iz resničnega življenja? Vzemimo, da razpravljaš o izpolnitvi Jezusove prerokbe o znamenju njegove  navzočnosti. (Matej 24:3–14) Zato da bi pokazal, da se posamezni vidiki tega znamenja izpolnjujejo, bi lahko omenil, kaj so v novicah pred kratkim poročali o vojnah, lakotah ali potresih. Mogoče pa bi želel s kakim doživetjem ponazoriti, kakšne spremembe zahteva oblačenje nove osebnosti. (Efežanom 4:20–24) Kje bi lahko našel takšna doživetja? Morda bi lahko omenil spremembe, ki so jih naredili soverniki, ali pa bi uporabil kakšno doživetje, objavljeno v publikacijah Jehovovih prič ali v seriji Biblija spreminja življenja na jw.org.

21. Kako smo nagrajeni, če učinkovito poučujemo Božjo Besedo?

²¹ Jezus je res bil veliki učitelj! Kot smo izvedeli v tem delu, mu je bilo v življenju najpomembnejše to, da je »učil« in »oznanjal dobro novico«. (Matej 4:23) Tudi v našem življenju je to glavno delo. Če poučujemo učinkovito, smo za to bogato nagrajeni. Ko poučujemo, dajemo drugim, in takšno dajanje osrečuje. (Apostolska dela 20:35) Srečni smo, ker drugim dajemo nekaj, kar ima pristno in trajno vrednost – resnico o Jehovu. V veselje pa nam je tudi to, da posnemamo Jezusa, največjega Učitelja, kar jih je kdaj hodilo po zemlji.