1.–3. Kaj pomembnega naj bi razumeli Nazarečani in kakšne dokaze Jezus predstavi?

 JEZUS se nedolgo zatem, ko začne svoje služenje na zemlji, odpravi v Nazaret, kjer je odraščal. Njegov cilj je pomagati tamkajšnjim ljudem, da bi razumeli nekaj pomembnega, in sicer da je on napovedani Mesija. Katere dokaze predstavi?

² Mnogi nedvomno pričakujejo kakšen čudež, saj so slišali poročila o njegovih mogočnih delih. Ampak ne pokaže jim nobenega takšnega znamenja. Kot običajno gre v sinagogo. Tam vstane, da bi bral, in dajo mu zvitek preroka Izaija. Zvitek je dolg, verjetno navit na dveh palicah. Jezus ga previdno previja z ene palice na drugo, dokler ne najde želenega odlomka. Zatem na glas prebere to, kar danes v Svetem pismu najdemo v Izaiju 61:1–3. (Luka 4:16–19)

³ Navzoči gotovo poznajo ta odlomek. To je prerokba o Mesiju. Oči vseh v sinagogi so uprte v Jezusa. V prostoru je čista tišina. »Odlomek iz Svetih spisov, ki ste ga pravkar slišali, se je danes izpolnil,« reče Jezus in mogoče tudi podrobneje razloži pomen prebranega. Navzoči se čudijo njegovim prijetnim besedam, ampak mnogi očitno še vedno želijo videti kakšno spektakularno znamenje. Jezus z navajanjem iz Svetih spisov pogumno razkrije njihovo pomanjkanje vere. Kmalu zatem ga Nazarečani želijo ubiti! (Luka 4:20–30)

4. Kako je Jezus ravnal ves čas svojega služenja in kaj bomo pregledali v tem poglavju?

 ⁴ Ob tej priložnosti se je Jezus zanašal na Božjo Besedo in tako je ravnal ves čas svojega služenja. Njegovi čudeži so res bili zelo pomembni, saj so dokazovali, da nanj deluje Božji duh. Ampak nič mu ni bilo pomembnejše od Svetih spisov. Poglejmo zdaj, kako je to pokazal s svojim zgledom. Pregledali bomo, kako je naš Gospodar navajal iz Božje Besede, jo branil in razlagal.

5. Kaj je Jezus hotel, da bi ljudje vedeli, in s čim je dokazal resničnost svojih izjav?

⁵ Jezus je hotel, da ljudje vedo, od koga prihaja sporočilo, ki ga je razglašal. Rekel je: »To, kar učim, ne prihaja od mene, ampak od tistega, ki me je poslal.« (Janez 7:16) Ob neki drugi priložnosti je povedal: »Ničesar ne delam sam od sebe, ampak [...] govorim tisto, kar me je naučil Oče.« (Janez 8:28) Potem je še rekel: »To, kar vam govorim, niso moje zamisli. Oče, ki je povezan z menoj, po meni opravlja svoja dela.« (Janez 14:10) Jezus je resničnost teh izjav dokazal s tem, da je vedno znova citiral iz Božje napisane Besede.

6., 7. a) Iz koliko knjig Hebrejskih spisov je Jezus citiral in zakaj je to izjemen podatek? b) V čem se je Jezusovo poučevanje razlikovalo od poučevanja pismoukov?

⁶ Če podrobno preučimo Jezusove besede, ugotovimo, da je dobesedno citiral ali pa povzemal iz več kot polovice knjig Hebrejskih spisov. Na prvi pogled se ti to mogoče ne zdi nič posebnega in se sprašuješ, zakaj Jezus v treh letih in pol svojega poučevanja in oznanjevanja ni navajal iz vseh navdihnjenih knjig, ki so bile na voljo. Pravzaprav je povsem mogoče, da je to tudi storil. Ne pozabi, da je v Svetem pismu zapisan le del vsega, kar je rekel in naredil. (Janez 21:25) Za to, da bi na glas prebral  vse Jezusove besede, bi verjetno potreboval samo nekaj ur. Zdaj pa si predstavljaj, da samo nekaj ur govoriš o Bogu in njegovem Kraljestvu ter uspeš v ta svoj govor vplesti navedke iz več kot polovice knjig Hebrejskih spisov! Poleg tega Jezus običajno ni imel pri roki zvitkov, iz katerih bi bral. Ko je imel svoj znameniti govor na gori, je na pamet večkrat dobesedno citiral iz Hebrejskih spisov ali povzemal iz njih!

⁷ Jezus je s takšnim citiranjem pokazal, da močno spoštuje Božjo Besedo. Ljudje, ki so ga poslušali, so »bili nad njegovim načinom poučevanja osupli, ker jih je učil kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki«. (Marko 1:22) Pismouki so se pri poučevanju radi sklicevali na tako imenovane ustne zakone in citirali učene rabije iz preteklosti. Jezus pa v nasprotju z njimi tega ni naredil niti enkrat. Za njega je imela največjo avtoriteto Božja Beseda. Vedno znova lahko beremo, da je rekel: »V Svetih spisih piše.« Te in podobne besede je pogosto uporabljal, ko je poučeval svoje sledilce in popravljal napačne ideje.

8., 9. a) Kako je Jezus, ko je očistil tempelj, pokazal, da dela v skladu z Božjo Besedo? b) Zakaj lahko rečemo, da so bili verski voditelji v templju zelo nespoštljivi do Božje Besede?

⁸ Ko je Jezus očistil tempelj v Jeruzalemu, je rekel: »V Svetih spisih piše: ‚Moja hiša se bo imenovala hiša molitve.‘ Vi pa iz nje delate razbojniško jamo!« (Matej 21:12, 13; Izaija 56:7; Jeremija 7:11) Prejšnji dan je tam naredil veliko čudežev. Otroci, ki so to videli, so bili navdušeni in so ga začeli hvaliti. Verski voditelji so Jezusa jezno vprašali, ali sliši, kaj ti otroci govorijo. Odgovoril je: »Seveda. Ali niste nikoli brali ‚Z besedami, ki so prišle iz ust otrok in dojenčkov, si sebi priskrbel hvalo‘?« (Matej 21:16; Psalm 8:2) Jezus je hotel, da bi ti moški vedeli, da se je s tem izpolnila svetopisemska prerokba.

 ⁹ Kasneje so se verski voditelji zbrali, šli k Jezusu in ga vprašali: »Od kod ti oblast, da delaš vse to?« (Matej 21:23) Jezus je dal že večkrat jasno vedeti, od koga je dobil oblast. Vpeljal ni nič novega, niti ni učil novih naukov. Enostavno je razlagal, kar je pisalo v Očetovi navdihnjeni Besedi. Torej so ti duhovniki in pismouki v resnici bili zelo nespoštljivi do Jehova in njegove Besede. Jezus je razkril njihovo hudobnost in jih tako povsem zasluženo obsodil. (Matej 21:23–46)

10. Kako lahko podobno kot Jezus uporabljamo Božjo Besedo in kaj vse imamo, kar Jezusu ni bilo na voljo?

¹⁰ Danes se pravi kristjani pri oznanjevanju zanašajo na Božjo Besedo, tako kot se je Jezus. Jehovove priče smo po vsem svetu znane po tem, da druge navdušeno seznanjamo s sporočilom iz Svetega pisma. V naših publikacijah se velikokrat citira in povzema iz Svetega pisma. Tudi ko oznanjujemo, pozornost usmerjamo na Sveto pismo. (2. Timoteju 3:16) Zelo smo veseli, ko lahko komu preberemo kaj iz Svetega pisma in z njim razpravljamo o vrednosti in pomenu Božje Besede! Res je, da nimamo popolnega spomina, kot ga je imel Jezus, imamo pa veliko pripomočkov, ki jih on ni imel. Poleg celotnega Svetega pisma, ki je na voljo v vedno več jezikih, imamo tudi številne pripomočke, ki nam pomagajo najti svetopisemske vrstice. Še naprej navajajmo iz Svetega pisma in ob vsaki priložnosti usmerjajmo pozornost nanj!

11. Zakaj je moral Jezus pogosto braniti Božjo Besedo?

¹¹ Jezus je vedel, da so Satan in njegovi sledilci Božjo Besedo pogosto namerno zlorabili, in to ga ni presenetilo. Svojemu Očetu je v molitvi rekel: »Tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Poleg tega je za Satana, ki je »vladar  tega sveta«, dobro vedel, da je »lažnivec in oče laži«. (Janez 8:44; 14:30) Ko se je uprl Satanovim skušnjavam, je trikrat citiral iz Svetih spisov. Satan pa je enkrat citiral iz Psalmov in te besede namerno obrnil v svoj prid. Jezus se je na to odzval tako, da je Božjo Besedo branil in Satanu jasno povedal, da nima prav. (Matej 4:6, 7)

12.–14. a) Kako so verski voditelji pokazali, da ne spoštujejo Mojzesovega Zakonika? b) Kako je Jezus branil Božjo Besedo?

¹² Jezus je pogosto branil Svete spise, ko so jih drugi napačno razlagali ali predstavljali. Tudi verski voditelji v njegovih dneh so Božjo Besedo prikazovali v napačni luči. Zelo pomembno jim je bilo upoštevanje najmanjših podrobnosti iz Mojzesovega Zakonika, vseeno pa jim je bilo za načela, na katerih so ti zakoni temeljili. Ljudem niso pomagali, da bi Boga častili tako, kot je prav. Spodbujali so jih, naj pazijo, kako nanje gledajo drugi. Stvari, kot so pravica, usmiljenje in zvestoba, pa jim niso bile pomembne. (Matej 23:23) Kako je Jezus branil Božji Zakonik?

¹³ V govoru na gori je večkrat uporabil zvezo »Slišali ste, da je bilo rečeno« in nato citiral iz Mojzesovega Zakonika. Zatem je rekel »Jaz pa vam povem« in pojasnil načelo, ki je šlo dlje od površnega upoštevanja Zakonika. Ali je s tem nasprotoval Zakoniku? Ne, branil ga je. Na primer, ljudje so dobro poznali zakon »Ne ubijaj«. Ampak Jezus jim je povedal, da je tisti, ki je nekoga sovražil, s tem kršil bistvo tega zakona. Podobno je tisti, ki je v svojem srcu začutil strast do nekoga, s komer ni bil poročen, kršil načelo, ki je bilo podlaga Božjemu zakonu glede prešuštvovanja. (Matej 5:17, 18, 21, 22, 27–39)

¹⁴ Nazadnje je Jezus rekel: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Imej rad svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‘ Jaz pa vam povem: Imejte radi svoje sovražnike in  molite za tiste, ki vas preganjajo.« (Matej 5:43, 44) Ali je bila zapoved »Sovraži svojega sovražnika« vzeta iz Božje Besede? Ne. To pravilo so uvedli verski voditelji. Božji popolni Zakonik so razvodenili s človeškimi zamislimi. Jezus pa je Božjo Besedo pogumno branil pred škodljivimi posledicami človeških izročil. (Marko 7:9–13)

15. Kako je Jezus branil Božjo Besedo, ko so jo verski voditelji skušali prikazati kot pretirano strogo, prezahtevno?

¹⁵ Verski voditelji so Božjo Besedo napadali tudi tako, da so jo prikazovali kot pretirano strogo, prezahtevno. Ko so Jezusovi učenci odtrgali nekaj žitnih klasov, medtem ko so šli čez polje, so nekateri farizeji trdili, da s tem kršijo šabat. Jezus je s svetopisemskim zgledom branil Božjo Besedo pred takšnim neuravnovešenim stališčem. Skliceval se je na dogodek, ko so David in njegovi možje postali lačni in so jedli daritvene hlebce, kar je edini primer v Svetem pismu, da so se ti hlebci jedli izven svetišča. S tem je farizejem pokazal, da so zgrešili bistvo Jehovovega usmiljenja in sočutja. (Marko 2:23–27)

16. Kako so verski voditelji napačno razlagali Mojzesov Zakonik glede razveze in kako se je Jezus odzval na to?

¹⁶ Verski voditelji so iskali tudi luknje v Božjem Zakoniku, zato da bi zmanjšali njegovo vrednost. Na primer, Zakonik je moškemu dovoljeval, da se je razvezal od žene, če je pri njej odkril »nekaj nespodobnega«, očitno kakšno resno težavo, ki je bila družini v sramoto. (5. Mojzesova 24:1) Ampak v Jezusovih dneh so verski voditelji to možnost razveze izkoriščali kot izgovor za to, da se je moški lahko razvezal od svoje žene iz raznih razlogov – celo zato, ker je zažgala večerjo! a Jezus je pokazal, da so napačno razlagali Mojzesove navdihnjene  besede. Zatem je ponovno uveljavil merilo, ki ga je Jehova na začetku dal za zakonsko zvezo – monogamijo. Pri tem je navedel spolno nemoralo kot edini upravičeni razlog za razvezo. (Matej 19:3–12)

17. Kako lahko danes kristjani branimo Božjo Besedo, tako kot jo je Jezus?

¹⁷ Tudi danes se Kristusovi sledilci čutimo dolžne, da branimo Sveto pismo, ko ga drugi napadajo. Ko verski voditelji namigujejo, da so moralna merila iz Božje Besede zastarela, pravzaprav napadajo Sveto pismo. Napadeno je tudi takrat, ko verske laži predstavljajo kot svetopisemske nauke. V čast si štejemo, da lahko branimo Božjo Besedo resnice – na primer s tem, da pokažemo, da Bog ni del Trojice. (5. Mojzesova 4:39) Ob tem pa smo taktni, blagi in zelo spoštljivi. (1. Petrovo 3:15)

18., 19. Iz katerih dveh primerov lahko vidimo, da je Jezus znal odlično razlagati Božjo Besedo?

¹⁸ Ko se je pisalo Hebrejske spise, je bil Jezus v nebesih. To, da je lahko prišel na zemljo in sodeloval pri razlaganju Božje Besede, mu je moralo biti zelo všeč! Spomnimo se na primer tistega nepozabnega dne po njegovem vstajenju, ko je na poti v Emavs srečal dva svoja učenca. Preden sta ugotovila, kdo je, sta mu povedala, kako ju je smrt njunega ljubljenega Gospodarja razžalostila in zbegala. Kako se je Jezus odzval? »Nato jima je začel razlagati vse, kar se je v Svetih spisih nanašalo nanj. Začel je pri Mojzesovih spisih in celotnih Preroških spisih.« Kako je to vplivalo nanju? Kasneje sta se med sabo pogovarjala: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril in pojasnjeval Svete spise?« (Luka 24:15–32)

¹⁹ Kasneje istega dne se je Jezus sestal s svojimi apostoli  in drugimi. Bodimo pozorni, kaj je naredil: »Nato jim je pomagal, da so povsem dojeli pomen Svetih spisov.« (Luka 24:45) Nedvomno so se ob tej veseli priložnosti spomnili, da je Jezus že velikokrat prej zanje in za vse druge, ki so bili pripravljeni poslušati, naredil nekaj podobnega. Pogosto je citiral znane vrstice iz Svetih spisov in jih pojasnil tako, da so bolje razumeli Božjo Besedo.

20., 21. Kako je Jezus razložil to, kar je Jehova rekel Mojzesu pri gorečem grmu?

²⁰ Ob neki priložnosti je Jezus govoril s skupino saducejev. Ta judovska ločina je bila v tesnih stikih z duhovništvom in njeni pripadniki niso verjeli v vstajenje. Jezus jim je rekel: »Brali ste o vstajenju mrtvih. Ali niste prebrali, kaj vam je rekel Bog? Rekel je: ‚Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.‘ On ni Bog mrtvih, ampak živih.« (Matej 22:31, 32) Ta stavek, ki so ga saduceji dobro poznali, je zapisal Mojzes – človek, ki so ga spoštovali. Jezusova razlaga je bila zelo učinkovita. Zakaj lahko to rečemo?

²¹ Mojzes se je z Jehovom pogovarjal pri gorečem grmu okoli leta 1514 pr. n. št. (2. Mojzesova 3:2, 6) Takrat je bil Abraham mrtev že 329 let, Izak 224 let, Jakob pa 197 let. Ampak Jehova je še vedno rekel: »Jaz sem [njihov] Bog.« Saduceji so vedeli, da Jehova ni nekakšen poganski bog mrtvih, ki vlada mitološkemu podzemlju. On je, kot je rekel Jezus, Bog živih. Kaj naj bi to pomenilo? Jezus je jasno povedal: »Njemu so vsi živi.« (Luka 20:38) Jehovovi dragi služabniki, ki so umrli, so shranjeni na varnem, v njegovem neomejenem in trajnem spominu. Jehovov namen, da jih bo obudil, je tako zanesljiv, da za njih lahko rečemo, da so živi. (Rimljanom 4:16, 17) Jezus je čudovito razložil Božjo Besedo! Nič čudnega, da so bile množice osuple. (Matej 22:33)

22., 23. a) Kako lahko razlagamo Božjo Besedo, tako kot jo je Jezus? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem poglavju?

 ²² Danes lahko kristjani posnemamo Jezusov način razlaganja Božje Besede. Res je, da nimamo popolnega uma, vendar imamo pogosto priložnost z drugimi govoriti o kakšnem svetopisemskem odlomku, ki ga poznajo, in jim ga razložiti z vidika, o katerem niso nikoli niti razmišljali. Na primer, morda že vse svoje življenje ponavljajo »Posvečeno bodi tvoje ime« in »Pridi tvoje kraljestvo«, ne da bi vedeli, kako je Bogu ime in kaj je to njegovo Kraljestvo. (Matej 6:9, 10, Slovenski standardni prevod) Čudovito čast imamo, da lahko jasno in preprosto razlagamo takšne svetopisemske resnice!

²³ Če hočemo Jezusa posnemati v tem, kako je oznanjeval resnico, je pomembno, da citiramo iz Božje Besede, jo branimo in razlagamo. V nadaljevanju bomo pregledali nekatere učinkovite metode, ki jih je Jezus uporabljal, da bi s svetopisemskimi resnicami segel v srce svojim poslušalcem.