DRUGO POGLAVJE
»Pot in resnica in življenje«
»Hodi za menoj.«
1., 2. Zakaj sami ne bi mogli priti k Jehovu in kaj Jezus Kristus v tem pogledu dela za nas?
ALI si se že kdaj izgubil? Morda si se kdaj peljal na obisk k prijatelju ali sorodniku, pa nisi našel poti do tja. Ali si se, medtem ko si vozil po neznani cesti, ustavil in koga vprašal za pot? Predstavljaj si, kako bi se počutil, če bi ti prijazen neznanec, namesto da bi ti samo povedal, kako se pride tja, rekel: »Kar za menoj. Vam bom jaz pokazal pot.« Kakšno olajšanje bi to bilo!
2 Nekaj podobnega dela za nas Jezus Kristus. Sami ne bi nikoli mogli najti poti do Boga. Nepopolnim ljudem je zaradi podedovanega greha »življenje, ki ga ponuja Bog, tuje«. (Efežanom 4:17, 18) Potrebujemo pomoč, da bi našli pot. Naš prijazni Vzornik, Jezus, nam poleg nasvetov in smernic daje še več. Kot smo izvedeli v 1. poglavju, nas vabi: »Pridi in hodi za menoj.« (Marko 10:21) Poleg tega nam daje tudi tehtne razloge, zakaj naj bi njegovo vabilo sprejeli. Ob neki priložnosti je rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne more priti k Očetu drugače kakor po meni.« (Janez 14:6) Zdaj bomo razpravljali o nekaterih razlogih, zakaj je k Očetu možno priti samo po Sinu. Nato bomo pogledali, v kakšnem smislu je Jezus »pot in resnica in življenje«.
Ključna vloga v Jehovovem namenu
3. Zakaj je k Bogu mogoče priti samo po Jezusu?
3 Glavni razlog, zakaj je k Bogu mogoče priti samo po Jezusu, je ta, da se je Jehova odločil dati svojemu Sinu najpomembnejšo vlogo. a Dal mu je osrednjo oziroma ključno vlogo v izpolnitvi vseh svojih namenov. (2. Korinčanom 1:20; Kološanom 1:18–20) Če hočemo razumeti to pomembno Sinovo vlogo, moramo pregledati, kaj se je zgodilo v edenskem vrtu, ko sta se prva človeka pridružila Satanu pri uporu proti Jehovu. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:1–6)
4. Katero vprašanje se je pojavilo z uporom v Edenu in kaj se je Jehova odločil storiti, zato da bi se to vprašanje razrešilo?
4 Z uporom v Edenu se je pojavilo vprašanje, ki se tiče vseh inteligentnih bitij: Ali je tisti, ki mu je ime Jehova, res svet, dober, pravičen in ljubeč v vsem, kar dela? Da bi se to pomembno vprašanje razrešilo, se je Jehova odločil, da mora eden njegovih popolnih duhovnih sinov na zemljo. To je bila najpomembnejša naloga. Žrtvoval naj bi svoje življenje in tako posvetil Jehovovo ime ter odkupil človeštvo. Če bi ostal zvest do smrti, bi s tem omogočil, da se rešijo vsi problemi, ki so nastali s Satanovim uporom. (Hebrejcem 2:14, 15; 1. Janezovo 3:8) Jehova je lahko izbiral med milijoni popolnih duhovnih sinov. (Daniel 7:9, 10) Koga od njih je izbral, da opravi to zelo pomembno nalogo? Izbral je svojega »edinorojenega Sina«, tistega, ki je kasneje postal znan kot Jezus Kristus. (Janez 3:16)
5., 6. Kako je Jehova pokazal, da zaupa svojemu Sinu, in zakaj mu je tako zelo zaupal?
5 Ali je kaj presenetljivega, da se je Jehova tako odločil? Niti najmanj! Oče je povsem zaupal svojemu edinorojenemu Sinu. Stoletja pred Jezusovim prihodom na zemljo je napovedal, da bo njegov Sin ostal zvest, čeprav bo moral marsikaj pretrpeti. (Izaija 53:3–7, 10–12; Apostolska dela 8:32–35) Kaj se naučimo iz tega? Kot vsa druga inteligentna bitja je tudi Jezus imel svobodno voljo oziroma zmožnost, da se sam odloča. Jehova je svojemu Sinu tako zelo zaupal, da je že vnaprej povedal, da mu bo Sin ostal zvest. Zakaj mu je tako zelo zaupal? Preprosto povedano, ker ga je poznal. Jehova zelo dobro pozna svojega Sina in tudi ve, kako zelo mu ta hoče ugajati. (Janez 8:29; 14:31) Jezus ljubi svojega Očeta in tudi Jehova ljubi svojega Sina. (Janez 3:35) Ker se imata tako zelo rada, si močno zaupata in sta popolnoma enotna. (Kološanom 3:14)
6 Sin ima torej zelo pomembno vlogo. Zaradi zaupanja in ljubezni, ki ju povezuje, je povsem logično, da je k Bogu mogoče priti samo po Jezusu. Ampak obstaja še en razlog, zakaj nam lahko samo Sin pomaga, da imamo dober odnos z Očetom.
Samo Sin povsem pozna Očeta
7., 8. Zakaj je Jezus lahko upravičeno rekel, da »nihče povsem ne pozna Očeta, samo Sin«?
7 Če želimo biti Jehovovi prijatelji, moramo ustrezati določenim merilom. (Psalm 15:1–5) Božji Sin najboljše ve, kaj je potrebno, da bi ustrezali Božjim merilom in da bi nam bil Bog naklonjen. Zakaj? Jezus je rekel: »Oče mi je izročil vse. Nihče povsem ne pozna Sina, samo Oče, prav tako nihče povsem ne pozna Očeta, samo Sin in vsak, ki mu ga je Sin pripravljen razodeti.« (Matej 11:27) Poglejmo, zakaj je Jezus lahko upravičeno in brez pretiravanja rekel, da »nihče povsem ne pozna Očeta, samo Sin«.
8 Jezus je kot »prvorojenec vsega, kar je ustvarjeno« z Jehovom v tako tesnem odnosu kot nihče drug. (Kološanom 1:15) Samo predstavljaj si: Ko je Oče ustvaril Sina, sta preživela ogromno časa skupaj, dokler Jehova ni ustvaril drugih duhovnih bitij. V tem obdobju sta se zelo zbližala. (Janez 1:3; Kološanom 1:16, 17) Kakšno čudovito možnost je imel Sin, ko je bil z Očetom – lahko se je učil od Očeta in spoznaval Njegovo voljo, merila in način ravnanja. Torej Jezusova izjava, da pozna svojega Očeta bolje kot kdor koli drug, nikakor ni pretirana. Ta tesni odnos je Jezusu nedvomno omogočil, da je svojega Očeta razodel drugim tako, kot ga ni mogel nihče drug.
9., 10. a) Kako vse je Jezus razodel svojega Očeta? b) Kaj moramo delati, da bi nas Jehova odobraval?
9 Iz Jezusovih naukov je razvidno, da je natančno vedel, kako Jehova razmišlja in čuti ter kaj zahteva od svojih častilcev. b Jezus je razodel svojega Očeta še na drug izreden način. Rekel je: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) Jezus je v svojih besedah in dejanjih popolnoma posnemal svojega Očeta. Ko v Svetem pismu beremo, da je bil Jezus moder in spreten učitelj, da je zaradi sočutja ozdravljal bolne in da je jokal, ko je opazil trpljenje drugih, v tem vidimo, kako bi ravnal sam Jehova. (Matej 7:28, 29; Marko 1:40–42; Janez 11:32–36) Ko preučujemo Sinove besede in dejanja, lahko spoznamo Očetovo osebnost in voljo. (Janez 5:19; 8:28; 12:49, 50) Če torej hočemo, da bi nas Jehova odobraval, moramo upoštevati, kar je Jezus učil, in posnemati njegov zgled. (Janez 14:23)
10 Jezus zelo dobro pozna Jehova in ga popolnoma posnema. Zato nas ne preseneča, da je Jehova določil, da se mu lahko bližamo samo po Sinu. Zdaj ko razumemo, zakaj lahko pridemo k Jehovu samo po Jezusu, bomo pogledali, kaj pomenijo Jezusove besede: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne more priti k Očetu drugače kakor po meni.« (Janez 14:6)
»Jaz sem pot«
11. a) Zakaj imamo lahko dober odnos z Bogom samo po Jezusu? b) Kako besede iz Janeza 14:6 poudarjajo edinstvenost Jezusove vloge? (Glej opombo.)
11 Spoznali smo že, da k Bogu ni mogoče priti drugače kakor po Jezusu. Razmislimo zdaj, kaj konkretno to pomeni za nas. To, da je Jezus »pot«, pomeni, da imamo lahko z Bogom dober odnos samo zaradi njega. Zakaj? Jezus je s tem, da je ostal zvest do smrti, dal svoje življenje kot odkupno žrtev. (Matej 20:28) Če ne bi bilo te odkupnine, ne bi mogli priti k Bogu. Greh je kot pregrada med ljudmi in Bogom, saj je Jehova svet in zato ni možno, da bi kdaj odobraval greh. (Izaija 6:3; 59:2) Jezusova žrtev pa je to pregrado odstranila – poskrbela je za to, da je bil greh ustrezno poravnan. (Hebrejcem 10:12; 1. Janezovo 1:7) Če sprejmemo odkupno žrtev, ki jo je Bog priskrbel po Kristusu, in verujemo vanjo, imamo lahko Jehovovo odobravanje. Preprosto ni druge poti, po kateri bi lahko »z Bogom prišli v miren odnos«. c (Rimljanom 5:6–11)
12. Kaj še pomeni to, da je Jezus »pot«?
12 Jezus je »pot« tudi, ko gre za naše molitve. Samo po Jezusu se lahko bližamo k Jehovu, prepričani, da bo uslišal naše iskrene prošnje. (1. Janezovo 5:13, 14) Sam Jezus je rekel: »Kar koli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal. [...] Prosite in boste dobili, da bo vaše veselje popolno.« (Janez 16:23, 24) Zato se v Jezusovem imenu lahko obračamo na Jehova v molitvi in ga imenujemo »Oče naš«. (Matej 6:9) Jezus pa je »pot« tudi s svojim zgledom. Kot smo omenili prej, je popolnoma posnemal svojega Očeta. Jezusov zgled nam torej pokaže, kako naj živimo, da bi ugajali Jehovu. Zato moramo, če hočemo priti k Jehovu, hoditi po Jezusovih stopinjah. (1. Petrovo 2:21)
»Jaz sem [...] resnica«
13., 14. a) Kako vse je Jezus govoril resnico? b) Kaj je Jezus moral narediti, da bi bil »resnica«, in zakaj?
13 Jezus je vedno govoril resnico o Očetovi preroški besedi. (Janez 8:40, 45, 46) Nikoli ni lagal ali koga zavajal. (1. Petrovo 2:22) Celo njegovi nasprotniki so priznavali, da uči »resnico o Bogu«. (Marko 12:13, 14) Ampak ko je Jezus rekel »Jaz sem [...] resnica«, pri tem ni imel v mislih le dejstva, da je govoril, oznanjeval in poučeval resnico. Ta njegova izjava se je nanašala na veliko več kot le na besede.
14 Jehova je stoletja vnaprej navdihnil svetopisemske pisce, da so zapisali na stotine prerokb o Mesiju oziroma Kristusu. Te prerokbe so napovedovale podrobnosti o njegovem življenju, oznanjevanju in smrti. Poleg tega je Mojzesov Zakonik vseboval prerokbe, ki se bodo izpolnile na Mesiju. (Hebrejcem 10:1) Ali bo Jezus ostal zvest do smrti in s tem izpolnil vse, kar je bilo prerokovano o njem? Samo tako bi se dokazalo, da se Jehovove prerokbe vedno uresničijo. Torej je Jezus nosil neznansko breme. Z vsako besedo in vsakim dejanjem je uresničeval to, kar je bilo prerokovano. (2. Korinčanom 1:20) Zato je lahko upravičeno rekel, da je »resnica«. S svojim življenjem na zemlji je izpolnil, kar je Jehova napovedal. (Janez 1:17; Kološanom 2:16, 17)
»Jaz sem [...] življenje«
15. Kaj pomeni verovati v Sina in kaj lahko dobimo, če verujemo vanj?
15 Samo po Jezusu lahko dobimo večno oziroma »pravo življenje«. (1. Timoteju 6:19) Sveto pismo pravi: »Kdor veruje v Sina, bo dobil večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, ampak ostaja nad njim Božja jeza.« (Janez 3:36) Kaj pomeni verovati v Božjega Sina? Pomeni, da smo prepričani, da brez njega ne moremo dobiti življenja. Pomeni tudi, da kažemo vero z deli, se še naprej učimo od Jezusa in se po najboljših močeh trudimo živeti po njegovih naukih in posnemati njegov zgled. (Jakob 2:26) Če torej verujemo v Božjega Sina, lahko dobimo večno življenje. »Mala čreda« oziroma z duhom maziljeni kristjani dobijo neumrljivo življenje kot duhovna bitja v nebesih. »Velika množica« oziroma »druge ovce« pa dobijo popolno življenje v raju na zemlji. (Luka 12:32; 23:43; Razodetje 7:9–17; Janez 10:16)
16., 17. a) Kako se bo Jezus izkazal za »življenje« tudi tistim, ki so umrli? b) O čem smo lahko prepričani?
16 Kako pa je s tistimi, ki so že umrli? To, da je Jezus »življenje«, velja tudi za njih. Preden je obudil svojega prijatelja Lazarja, je njegovi sestri Marti rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, bo, četudi bi umrl, oživel.« (Janez 11:25) Jehova je svojemu Sinu zaupal »ključe smrti in groba«, kar pomeni, da mu je dal moč obujati mrtve. (Razodetje 1:17, 18) S temi ključi bo oslavljeni Jezus odklenil vrata splošnega groba človeštva in osvobodil vse, ki so tam. (Janez 5:28, 29)
17 »Jaz sem pot in resnica in življenje« – s to preprosto izjavo je Jezus povzel namen svojega življenja na zemlji. Tudi za nas danes so te besede zelo pomembne. Imejmo v mislih, da je Jezus za tem še rekel: »Nihče ne more priti k Očetu drugače kakor po meni.« (Janez 14:6) Njegove besede so danes enako pomembne, kakor so bile takrat, ko jih je izrekel. Zato smo lahko povsem prepričani, da se ne bomo nikoli izgubili, če bomo hodili za Jezusom. Samo on nam bo pokazal pot »k Očetu«.
Kako se boš odzval?
18. Po čem se prepozna prave Jezusove sledilce?
18 Glede na to, da ima Jezus ključno vlogo in da zelo dobro pozna Očeta, imamo vse razloge za to, da hodimo za njim. Kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, se prave Jezusove sledilce prepozna ne samo po besedah ali čustvih, ampak predvsem po dejanjih. Hoditi za Kristusom pomeni živeti po njegovih naukih in posnemati njegov zgled. (Janez 13:15) Knjiga, ki jo zdaj bereš, ti lahko pri tem pomaga.
19., 20. Kako ti lahko ta knjiga pomaga hoditi za Kristusom?
19 V naslednjih poglavjih bomo podrobno preučili Jezusovo življenje in delovanje. Ta poglavja so razvrščena v tri dele. V prvem delu se bomo seznanili z njegovimi lastnostmi in načinom ravnanja. V drugem bomo pregledali, kakšen zgled gorečnosti je bil v oznanjevanju in poučevanju. V zadnjem delu pa bomo spoznali, kako je kazal ljubezen. Od 3. poglavja naprej je v vsakem poglavju okvir z naslovom »Kako lahko posnemaš Jezusa?«. V njem so svetopisemski stavki in vprašanja, ki nam lahko pomagajo poglobljeno premišljevati o tem, kako lahko v besedah in dejanjih posnemamo Jezusa.
20 Kot smo izvedeli, ni treba, da bi bili zaradi podedovanega greha izgubljeni in da se ne bi mogli zbližati z Bogom. Za to se lahko zahvalimo Jehovu. Čeprav ga je veliko stalo, je iz ljubezni na zemljo poslal svojega Sina, ki nam je pokazal, kako lahko postanemo Božji prijatelji. (1. Janezovo 4:9, 10) Upamo, da bo ta veliki izraz ljubezni naredil nate tako močan vtis, da se boš odzval na Jezusovo vabilo »Hodi za menoj«. (Janez 1:43)
a Zaradi svoje pomembne vloge ima Sin v Svetem pismu številna imena in nazive, ki nosijo preroški pomen. (Glej okvir » Nekateri nazivi, uporabljeni za Jezusa Kristusa«.)
b Glej na primer Jezusove besede, zapisane v Mateju 10:29–31; 18:12–14, 21–35; 22:36–40.
c V Janezu 14:6 je v izvirniku ob samostalniku »pot« določni člen. To kaže, da je Jezusova vloga edinstvena, da je samo on tista »pot« oziroma da se samo po njem lahko pride k Očetu.
