Za Jezusom je dolg in naporen dan. Ko se zvečeri, učencem reče, da bi se skupaj prepeljali na drugi breg, ki leži nasproti kafarnaumskega področja. (Marko 4:35)

Na vzhodnem bregu Galilejskega jezera leži dežela Gerazencev. To področje je del Deseteromestja. Mesta tega področja so središče grške kulture, vendar živi tam tudi mnogo Judov.

Jezusov odhod iz Kafarnauma ne ostane neopažen. Proti drugi strani jezera odpluje še nekaj čolnov. (Marko 4:36) Pot na drugo stran pravzaprav ni tako dolga. Galilejsko jezero je približno 21 kilometrov dolgo in do največ 12 kilometrov široko, vendar ni plitvo.

Čeprav je Jezus popoln, je razumljivo, da se utrudi, saj je ves čas dejaven. Ko odplujejo, se zato v zadnjem delu čolna uleže, položi glavo na blazino in zaspi.

Kar nekaj apostolov je izkušenih mornarjev, vseeno pa ta plovba ne bo lahka. Galilejsko jezero obkrožajo gore in njegova gladina je pogosto precej topla. Včasih se z gora spusti hladnejši zrak in takrat se ob stiku s toplo gladino na jezeru v trenutku ustvari hud vihar. Prav to se zgodi tudi tokrat. Kmalu v čoln začnejo udarjati valovi. Ta se začne polniti z vodo in znajdejo se v nevarnosti. (Luka 8:23) Jezus pa še kar spi!

Mornarji si na vse pretege prizadevajo krmariti čoln, pri čemer se zanašajo na svoje pretekle izkušnje ob podobnih viharjih. Toda tokrat je drugače. V strahu za svoje življenje zbudijo Jezusa in vzkliknejo: »Gospod, reši nas, saj bomo pomrli!« (Matej 8:25) Učence je strah, bojijo se, da bodo utonili!

Jezus se prebudi in apostolom reče: »Zakaj se bojite, maloverni?« (Matej 8:26) Nato vetru in jezeru ukaže: »Tišina! Umolkni!« (Marko 4:39) Silovit veter se poleže in jezero se umiri. (Marko in Luka, ki tudi omenjata ta izjemni dogodek, najprej poudarita, da je Jezus na čudežen način pomiril vihar, in šele nato omenita pomanjkanje vere učencev.)

Samo predstavljajte si, kako to vpliva na učence! Ravnokar so videli, kako se je jezero, na katerem je še malo prej divjal silovit vihar, popolnoma umirilo. Prevzame jih nenavaden strah. »Kdo je vendar ta, da ga celo veter in jezero ubogata?« drug drugega sprašujejo. Nazadnje varno priplujejo na nasprotni breg jezera. (Marko 4:41–5:1) Drugi čolni pa so se verjetno vrnili nazaj na zahodni breg.

Spoznanje, da ima Božji Sin moč nad naravnimi silami, je res pomirjujoče! Ko bo med svojo kraljestveno vlado vso svojo pozornost usmeril na našo zemljo, bodo vsi ljudje varno živeli, saj takrat strašnih naravnih nesreč ne bo več!