Jezus je še vedno nekje na področju Samarije ali Galileje. Farizeji ga sedaj vprašajo glede prihoda Kraljestva, za katero so prepričani, da bo prišlo slovesno in v vsem sijaju. Jezus pa reče: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost, niti ne bodo ljudje govorili ‚Glej, tu je!‘ ali ‚Tam je!‘. Kajti glej, Božje kraljestvo je med vami.« (Luka 17:20, 21)

Nekateri morda sklenejo, da Jezus pravi, da Kraljestvo vlada v srcu Božjih služabnikov. Toda to ne more biti res, saj v srcu teh farizejev, ki jim Jezus govori, ni Kraljestva. Res pa je, da je Kraljestvo med njimi, saj je Jezus kot izbrani kralj Božjega kraljestva sredi njih. (Matej 21:5)

Jezus najverjetneje potem, ko farizeji odidejo, svojim učencem pove še dodatne podrobnosti o prihodu Kraljestva. Glede svoje navzočnosti v kraljevski moči jih najprej opozori: »Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega od dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli.« (Luka 17:22) Jezus s tem nakaže, da bo Sin človekov v Kraljestvu kraljeval enkrat v prihodnosti. Še preden se bo to zgodilo, bodo mogoče nekateri učenci Kraljestvo že nestrpno iskali, vendar bodo morali na prihod Sina človekovega počakati do časa, ki ga je za to določil Bog.

Jezus nadaljuje: »Ljudje vam bodo govorili ‚Glej, tam je!‘ ali ‚Glej, tu je!‘. Ne hodite ven in ne hitite za njimi. Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo tudi s Sinom človekovim.« (Luka 17:23, 24) Kako bodo Jezusovi učenci zaščiteni pred tem, da ne bi začeli hoditi za katerim od lažnih mesij? Jezus pojasni, da bo prihod pravega Mesija viden kot blisk, ki posveti od enega konca neba do drugega. Dokaz njegove navzočnosti v kraljevski moči bo jasno viden vsem budnim opazovalcem.

Nato Jezus to obdobje primerja z dogodki iz preteklosti in tako pokaže, kakšno stališče bodo takrat imeli ljudje. Reče namreč: »Kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi v dneh Sina človekovega [. . .]. Podobno bo tudi temu, kar se je zgodilo v Lotovih dneh: jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili in gradili. Toda tisti dan, ko je Lot prišel iz Sódome, sta z neba padala ogenj in žveplo ter jih vse pokončala. Enako bo tudi tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.« (Luka 17:26–30)

Jezus ne želi reči, da so bili ljudje v Noetovih in Lotovih dneh uničeni zato, ker so delali to, kar je običajno za ljudi: jedli, pili, kupovali, prodajali, sadili in gradili. Tudi Noe, Lot in njuni družini so delali vsaj nekaj od tega. Toda drugi ljudje se ob tem, ko so vse to delali, niso nič ozirali na Božjo voljo in se niso zmenili za čas,  v katerem so živeli. Jezus torej opominja svoje učence, naj bodo pozorni na Božjo voljo in naj jo dejavno izpolnjujejo. Tako jim pokaže, kako bodo lahko v prihodnosti, ko bo Bog povzročil uničenje, obvarovani oziroma kako bodo lahko preživeli.

Učenci se morajo varovati tega, da jih ne bodo premotile stvari v svetu, ki jih obdaja, namreč to, kar so pustili »zadaj«. Jezus reče: »Tisti dan naj človek, ki je na strešni terasi, pa ima stvari v hiši, ne hodi dol, da bi jih vzel, in kdor je na polju, naj se ne vrača po tisto, kar je pustil zadaj. Spomnite se Lotove žene.« (Luka 17:31, 32) Lotova žena je postala solnat steber.

Jezus v nadaljevanju opisa tega, kakšne bodo okoliščine, ko bo Sin človekov kraljeval kot kralj, učencem reče: »Povem vam: tisto noč bosta dva v eni postelji. Eden bo vzet, drugi pa puščen.« (Luka 17:34) Torej bodo nekateri rešeni, drugi pa puščeni – izgubili bodo svoje življenje.

Učenci vprašajo: »Kje, Gospod?« Jezus odgovori: »Kjer je truplo, tam se bodo zbrali tudi orli.« (Luka 17:37) Res je, nekateri bodo daljnovidni kakor orli. Ti učenci se bodo zbrali k pravemu Kristusu, Sinu človekovemu. V tem prihodnjem obdobju bo Jezus svojim učencem priskrbel resnico, ki rešuje življenje tistim, ki verujejo.