Po 40 dneh v pustinji in pred vrnitvijo v Galilejo gre Jezus nazaj k Janezu, ki ga je krstil. Ko ga Janez vidi prihajati, pokaže nanj in pred vsemi vzklikne: »Glej, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta! Ta je tisti, o katerem sem rekel: za menoj prihaja človek, ki je pred menoj, ker je obstajal prej kakor jaz.« (Janez 1:29, 30) Čeprav je Janez malo starejši od Jezusa, se zaveda, da je Jezus obstajal že pred njim kot duhovna oseba v nebesih.

Janez pred nekaj tedni, ko je Jezus prišel k njemu, da bi ga krstil, še ni bil čisto prepričan, da je Jezus Mesija. »Tudi jaz ga nisem poznal,« prizna Janez, »toda krščevat v vodi sem prišel ravno zato, da bi se on razodel Izraelu.« (Janez 1:31)

Janez svojim poslušalcem še pove, kaj se je zgodilo, ko je krstil Jezusa: »Videl sem, kako je iz nebes prihajal duh kakor golob in ostal nad njim. Tudi jaz ga nisem poznal, toda Ta, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ‚Tisti, na kogar boš videl, da bo prišel duh in na njem ostal, ta je, ki krščuje s svetim duhom.‘ Jaz sem to videl in pričujem, da je ta Božji Sin.« (Janez 1:32–34)

Naslednji dan, ko Jezus spet pride, sta z Janezom Krstnikom še dva njegova učenca. Janez reče: »Glej, Božje Jagnje!« (Janez 1:36) Ko to slišita ta dva Janezova učenca, gresta za Jezusom. Enemu od njiju je ime Andrej. Drugi pa je najverjetneje tisti, ki je zapisal ta dogodek in mu je prav tako ime Janez. Zdi se, da je ta Janez Jezusov bratranec, saj je Salomin sin. Saloma je verjetno Marijina sestra, njen mož pa je Zebedej.

Ko se Jezus obrne ter vidi Andreja in Janeza, da mu sledita, vpraša: »Kaj hočeta?«

»Rabi,« ga vprašata, »kje stanuješ?«

»Pridita in bosta videla,« odgovori Jezus. (Janez 1:37–39)

Ura je približno štiri popoldan. Andrej in Janez preostanek dneva preživita z Jezusom. Andrej je tako navdušen, da poišče svojega brata Simona, ki ga kličejo tudi Peter, in mu pove: »Našli smo Mesija.« (Janez 1:41) Petra pripelje k Jezusu. Dogodki, ki se zvrstijo zatem, kažejo na to, da tudi Janez poišče svojega brata Jakoba in ga pripelje k Jezusu. Toda Janez v svojem poročilu te podrobnosti o sebi ne zapiše.

Naslednji dan Jezus najde Filipa, ki je doma iz Betsajde. To mesto leži na severnem obrežju Galilejskega jezera ter je Andrejev in Petrov domači kraj. Jezus Filipa povabi: »Hodi za menoj.« (Janez 1:43)

 Filip zatem poišče Natanaela, ki ga kličejo tudi Bartolomej, in reče: »Našli smo tistega, o katerem so pisali Mojzes (v Postavi) in Preroki, Jožefovega sina Jezusa iz Názareta.« Natanael dvomi in Filipu reče: »Ali iz Názareta sploh more priti kaj dobrega?«

»Pridi in poglej!« ga nagovarja Filip. Jezus opazi, da se Natanael približuje, in reče: »Glejte, pravi Izraelec, v katerem ni prevare.«

»Kako to, da me poznaš?« vpraša Natanael.

Jezus odgovori: »Še preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvo.«

Natanael ves začuden odvrne: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.«

»Ali veruješ zato, ker sem ti povedal, da sem te videl pod smokvo?« vpraša Jezus. »Videl boš še večje stvari od teh.« Nato Jezus obljubi: »Resnično, resnično vam povem: videli boste nebesa odprta in Božje angele, kako se vzpenjajo in spuščajo k Sinu človekovemu.« (Janez 1:45–51)

Kmalu zatem Jezus s svojimi novimi učenci zapusti jordansko dolino in odpotuje v Galilejo.