Peter in Janez sta že prispela v Jeruzalem in pripravila vse za pasho, kakor jima je naročil Jezus. Kasneje se v Jeruzalem odpravijo tudi Jezus in preostalih deset apostolov. Popoldne je in sonce na obzorju že počasi zahaja, ko se spuščajo z Oljske gore. Zdaj se Jezus še zadnjič pred svojo smrtjo in vstajenjem podnevi razgleduje s tega kraja.

Kmalu Jezus skupaj z učenci prispe v mesto in se odpravi na dom, kjer bodo praznovali pasho. Po stopnicah se povzpnejo do velike zgornje sobe. Tam najdejo vse pripravljeno za skupni obrok. Jezus se te priložnosti že dolgo veseli, saj reče: »Zelo sem si želel jesti z vami ta pashalni obed, preden bom trpel.« (Luka 22:15)

Že pred mnogimi leti je bil uveden običaj, da na pashi med udeleženci kroži nekaj kelihov vina. Jezus se zdaj, ko prejme enega teh kelihov, zahvali in reče: »Vzemite ga in si ga podajte med seboj. Kajti povem vam: odslej ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride Božje kraljestvo.« (Luka 22:17, 18) Iz teh besed bi moralo biti očitno, da je njegova smrt blizu.

V nekem trenutku se med pashalnim obedom zgodi nekaj nenavadnega. Jezus vstane, odloži vrhnja oblačila in vzame brisačo. Nato v umivalnik, ki ga ima pri roki, nalije vodo. Običajno gostitelj poskrbi, da se njegovim gostom umije noge, in največkrat to stori služabnik. (Luka 7:44) Ker pa tukaj ni gostitelja, se tega opravila loti Jezus. To bi lahko storil kdor koli od apostolov, toda nobeden tega ne naredi. Morda zato, ker je med njimi še vedno nekoliko čutiti tekmovalni duh. Naj je razlog za to takšen ali drugačen, jim je zdaj, ko jim noge umiva Jezus, nerodno.

Ko Jezus pride do Petra, ta ugovarja: »Ti mi že ne boš umival nog!« Jezus odvrne: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Peter se na to odzove z besedami: »Gospod, ne samo nog, ampak tudi roke in glavo!« Gotovo je zelo presenečen, ko mu Jezus reče: »Kdor se je okópal, ne potrebuje drugega, kot to, da si umije noge, pa je ves čist. In vi ste čisti, toda ne vsi.« (Janez 13:8–10)

Jezus umije noge vsem 12 apostolom, tudi Judu Iškarijotu. Zatem si spet obleče vrhnja oblačila, se zlekne k mizi in jih vpraša: »Ali veste, kaj sem vam storil? Vi me nagovarjate z  ‚Učitelj‘ in ‚Gospod‘, in prav pravite, kajti to tudi sem. Če sem vam torej jaz, čeprav sem Gospod in Učitelj, umil noge, morate tudi vi umivati noge drug drugemu. Dal sem vam namreč zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam. Resnično, resnično vam povem: suženj ni večji od svojega gospodarja, niti ni ta, ki je poslan, večji od tistega, ki ga je poslal. Če vse to veste in tako tudi delate, ste lahko srečni.« (Janez 13:12–17)

Zares čudovit pouk o ponižnem služenju! Jezusovi sledilci se ne bi smeli potegovati za prva mesta ter misliti, da so pomembni in bi jim zato drugi morali služiti. Ravno nasprotno, morali bi posnemati Jezusov zgled, pa ne z nekakšnim obredom umivanja nog, ampak tako, da so pripravljeni služiti ponižno in nepristransko.