Jezus po svojem vstajenju poskrbi, da se na neki gori v Galileji sreča s svojimi 11 apostoli. Pridruži se jim še okoli 500 drugih učencev, med katerimi so tudi taki, ki so sprva v dvomih. (Matej 28:17; 1. Korinčanom 15:6) Toda to, kar Jezus zdaj pove, vsakega od njih prepriča, da je res živ.

Jezus pojasni, da mu je Bog dal vso oblast v nebesih in na zemlji. »Pojdite torej,« jih spodbudi, »in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Matej 28:18–20) Te besede nakazujejo, da Jezus ni le živ, ampak se tudi še naprej zanima za to, da se oznani dobra novica.

To isto nalogo, da pridobivajo učence, dobijo vsi Jezusovi sledilci – moški, ženske in otroci. Nasprotniki jih bodo morda skušali ustaviti, da ne bi več oznanjevali in poučevali, toda Jezus jim zagotovi: »Dana mi je bila vsa oblast v nebesih in na zemlji.« Kaj to pomeni za njegove sledilce? Reče jim: »Glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« Jezus ne pravi, da bodo vsi, ki bodo sodelovali pri oznanjevanju dobre novice, delali čudeže, ampak hoče povedati, da bodo imeli podporo svetega duha.

Jezus se po svojem vstajenju učencem prikazuje vsega skupaj »štirideset dni« v različnih snovnih telesih. »Z mnogimi neizpodbitnimi dokazi« pokaže, »da je živ« ter jih uči »o Božjem kraljestvu«. (Apostolska dela 1:3; 1. Korinčanom 15:7)

Očitno je Jezus z apostoli še v Galileji, ko jim naroči, naj se vrnejo v Jeruzalem. Ko se v mestu sestane z njimi, jim reče: »Ne odhajajte iz Jeruzalema, temveč čakajte na to, kar je Oče obljubil in o čemer ste slišali od mene. Janez je namreč krščeval z vodo, ne bo pa minilo dosti dni, ko boste vi krščeni s svetim duhom.« (Apostolska dela 1:4, 5)

Pozneje se Jezus spet sestane s svojimi apostoli. Odpelje jih »ven, vse do Betánije«, ki leži na vzhodnem pobočju Oljske gore. (Luka 24:50) Apostoli kljub vsemu, kar jim je povedal glede svojega odhoda, še vedno mislijo, da bo njegovo Kraljestvo nekako vzpostavljeno na zemlji. (Luka 22:16, 18, 30; Janez 14:2, 3)

Jezusa vprašajo: »Gospod, ali boš Izraelu v tem času obnovil kraljestvo?« Jezus jim preprosto odgovori: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase ali dobe, ki jih je Oče dal v svojo pristojnost.« Nato še enkrat poudari delo, ki ga morajo opravljati, ko reče: »Dobili pa boste moč, ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apostolska dela 1:6–8)

Obujeni Jezus je skupaj s svojimi apostoli na Oljski gori, ko se začne dvigovati proti nebu. Kmalu ga zakrije oblak, tako da ga ne vidijo več. Po vstajenju se je Jezus prikazoval v različnih snovnih telesih. Zdaj pa odvrže snovno telo, ki si ga je nadel ob tej priložnosti, in se v nebo dvigne kot duhovno bitje. (1. Korinčanom 15:44, 50; 1. Petrovo 3:18) Ko zvesti apostoli strmijo za njim, se ob njih prikažeta »dva moža v belih oblačilih«. To sta utelešena angela. Apostole vprašata: »Možje Galilejci, zakaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebo, bo prišel ravno tako, kakor ste ga videli iti v nebo.« (Apostolska dela 1:10, 11)

Jezus ob svojem odhodu z zemlje ni zbujal nobene pozornosti, videli so ga le njegovi zvesti  sledilci. Vrnil se bo »ravno tako« – ne bo zbujal pozornosti. Njegovo navzočnost v kraljevski moči bodo opazili samo njegovi zvesti sledilci.

Apostoli se vrnejo v Jeruzalem. V naslednjih dneh se zbirajo skupaj z drugimi učenci, tudi z »Jezusovo materjo Marijo ter z njegovimi brati«. (Apostolska dela 1:14) Ta skupina vztraja v molitvi. Med drugim molijo tudi za to, da bi izbrali učenca, ki bi nadomestil Juda Iškarijota, tako da bo apostolov spet dvanajst. (Matej 19:28) Želijo izbrati učenca, ki je bil priča Jezusovemu delovanju in vstajenju. Glede na biblijsko poročilo tokrat zadnjič vržejo žreb, da bi ugotovili, kakšna je Božja volja. (Psalm 109:8; Pregovori 16:33) Izbran in »prištet k enajsterim apostolom« je Matija, ki je morda eden od sedemdeseterih, ki jih je Jezus poslal oznanjevat. (Apostolska dela 1:26)

Leta 33 n. št. se deset dni po Jezusovem odhodu v nebesa začne judovski praznik binkošti. Kakih 120 učencev je zbranih v zgornji sobi v Jeruzalemu. Nenadoma se zasliši šum, kakor bi privršal močan veter, in napolni vso hišo. Prikažejo se jim jeziki, ki so kakor ognjeni, in na vsakega od njih sede po eden. Vsi učenci začnejo govoriti v različnih jezikih. To je izlitje svetega duha, ki ga je Jezus obljubil. (Janez 14:26)