Leta 2005 je podružnični urad postavil kitajsko govorečega betelčana po imenu Tin Wa Ng za posebnega pionirja, da je oznanjeval številnim Kitajcem, ki so živeli v deželi. Rojen in vzgojen je bil v Dominikanski republiki. Njegovi starši so se iz Kitajske priselili v Santo Domingo.

Prvega januarja 2008 je bila v Santu Domingu ustanovljena občina v mandarinski kitajščini, leta 2011 pa skupina v Santiagu. Sedemdeset oznanjevalcev skupaj z 36 rednimi pionirji in nekaj pomožnimi pionirji vsak mesec vodi povprečno 76 svetopisemskih tečajev.

Leta 2007 je v oznanjevanju sodelovalo 27.466 oznanjevalcev v 376 občinah, skupaj pa so vodili 49.795 svetopisemskih tečajev. Toda občine za precejšnje število angleško govorečih prebivalcev še ni bilo. Zato je podružnični urad aprila 2008 dodelil misijonarja Donalda in Jayne Elwell v Santo Domingo, da tam ustanovita angleško skupino. Člani majhne, a navdušene skupine oznanjevalcev so najprej naredili raziskavo, da bi ugotovili, kje živijo angleško govoreči posamezniki. Nato so organizirali področje, da so lahko temeljito oznanjevali.

Rezultat teh prizadevanj je bil, da je angleška skupina v Santu Domingu rasla in julija 2009 je bila ustanovljena občina z 39 oznanjevalci. Podobno so ravnali tudi v drugih delih države. Tako je bilo do novembra 2011 v državi že sedem angleških občin in ena skupina.

Lorys, ki ima usherjev sindrom, je odrasla kot sirota. Rodila se je gluha in pri 16 letih je začela izgubljati vid. Ob dnevni svetlobi še nekoliko vidi, toda ponoči je popolnoma slepa, zato se lahko takrat sporazumeva le v taktilnem znakovnem jeziku.

Par posebnih pionirjev je srečal Lorys, ko je bila stara 23 let. Takrat je živela z nekim gluhim moškim in njuno enoletno slišečo hčerkico. Sprejela je povabilo, da pride na občinski shod, in bila je prevzeta nad tem, kar je tam izvedela.

Lorys je takoj začela spreminjati svoje življenje. Na primer, ko je spoznala, da je neprimerno, da živi  s svojim partnerjem neporočena, se je z njim pogovorila, kako pomembno je, da uzakonita svojo zvezo, in mu razložila, da ne bo odstopila od svetopisemskih moralnih meril. Partner je bil presenečen nad njeno odkritostjo in se je strinjal, da se poročita.

Lorys je po poroki postala oznanjevalka in kmalu zatem se je krstila. Medtem se je pri preučevanju s  Pričami naučila ameriškega znakovnega jezika. Od takrat svoji hčerki pomaga pri učenju tega jezika in pri spoznavanju resnice.

Torek, 12. januar 2010, bo še dolgo ostal v spominu Dominikancev in Haitijcev. Tega dne je namreč Haiti prizadel katastrofalen potres. Vodstveni organ Jehovovih prič je nemudoma pooblastil dominikansko podružnico, da pošlje denar v haitijsko podružnico, da bi lahko ta priskrbela pomoč. Dostaviti je bilo treba precejšnjo vsoto denarja, zato je nalogo kurirja dobil 190 centimetrov visok in 127 kilogramov težek betelski zdravnik Evan Batista.

Odločitev, da se na pot poda brat Batista, se je izkazala za modro. Ko je prispel do meje, je namreč izvedel,  da je v državi velikanska potreba po usposobljenem medicinskem osebju. Mnoge, ki so bili v potresu hudo poškodovani, so pripeljali v zborsko dvorano, ki stoji zraven haitijske podružnice, da bi prejeli zdravstveno oskrbo. Ko so haitijski bratje ugotovili, da je kurir podružnični zdravnik, so telefonirali v dominikansko podružnico in prosili, ali bi lahko brat Batista ostal na Haitiju. Seveda so ugodili njihovi prošnji in tako se je le nekaj ur po potresu pričela obsežna akcija, s katero se je pomagalo našim duhovnim bratom in sestram na Haitiju.

Nabavni oddelek v dominikanski podružnici je nemudoma stopil v stik s svojimi rednimi dobavitelji hrane. Tako so bratje v četrtek, 14. januarja, ob pol treh zjutraj na Haiti poslali več kot 6800 kilogramov riža in fižola. To je bila očitno prva pošiljka pomoči, ki je prišla iz tujine. Kasneje istega dne so v haitijsko podružnico po sedemurnem potovanju prispeli še trije zdravniki iz Dominikanske republike. Čeprav je bilo že pozno, se niso odpravili na svoja prenočišča, ampak so vse do polnoči neutrudno pomagali poškodovanim. Naslednjega dne so iz Dominikanske republike prispeli še štirje zdravniki in štiri medicinske sestre. Kirurške posege so opravljali v zelo težavnih okoliščinah v začasni operacijski sobi, ki so jo uredili v zborski dvorani. V enem tednu je teh 12 zdravnikov in medicinskih sester pomagalo več kot 300 poškodovancem.

Vsak dan so najbolj poškodovane pošiljali na zdravljenje v Dominikansko republiko. Včasih so z istimi vozili, s katerimi je bila na Haiti pripeljana pomoč, poškodovane odpeljali v različne bolnišnice po  celotni Dominikanski republiki. Podružnica je uredila, da so skupine za obiskovanje pacientov prihajale spodbujat poškodovane in jim priskrbele zdravila ter druge potrebščine. Krajevne občine so družinskim članom, ki so spremljali poškodovane, priskrbele hrano in prenočišče.

Neutrudno in nesebično prizadevanje Jehovovega ljudstva po tej katastrofi lepo povzamajo spodbudne besede iz Pregovorov 17:17, kjer piše: »Pravi prijatelj ljubi ves čas in brat se izkaže v stiski.« Številna doživetja kažejo, kako Jehova po svojem duhu in krščanski bratovščini podpira svoje zvestovdane služabnike tudi takrat, ko zrejo smrti v oči. Ta intenzivna akcija je trajala še več mesecev. Jehovove priče so razdelili dobrih 500 ton darovanih dobrin, h katerim je spadalo tudi 400.000 obrokov hrane. Kakih 80 bratov in sester, ki so zdravstveni delavci, je prišlo iz različnih delov sveta ter skupaj s številnimi drugimi prostovoljci svoj čas in spretnosti namenilo temu, da so brezplačno pomagali drugim. *