V Nemčijo je prišlo veliko beguncev in priseljencev, zato se je povečalo delovanje na tujejezičnem področju. Nedavno je bilo v devetih mesecih ustanovljenih 229 tujejezičnih skupin in predskupin. Približno 800 oznanjevalcev obiskuje kakih 30 jezikovnih tečajev v 13 jezikih.

Naši bratje in sestre oznanjujejo beguncem, ki so v sprejemnih centrih. Na več kot 200 lokacijah so oznanjevali z vozički za literaturo in oddali okoli 640.000 publikacij.

 Vodstveni organ je odobril posebno oznanjevalsko akcijo, ki je potekala od maja do julija 2016. Okoli 700 arabsko govorečih oznanjevalcev iz sedmih držav je na desetih lokacijah v Avstriji in Nemčiji oznanjevalo večjim skupnostim arabsko govorečih ljudi, ki tam živijo.

V kriolsko govoreči občini Faber’s Road v Belizeju 50 oznanjevalcev običajno peš oznanjuje na svojem področju. Večina bratov in sester išče priložnosti, da bi pokazali darežljivost, pa čeprav imajo zelo malo denarnih sredstev. Pred nekaj leti so začeli pobirati kovance, ki jih najdejo na prašnih cestah, ko oznanjujejo po hišah. Ob koncu vsakega leta se dobijo, da očistijo, sortirajo in preštejejo kovance, ki so jih našli.

Resda je večina kovancev majhne vrednosti (pol centa ameriškega dolarja), vendar jih vsako leto zberejo v protivrednosti 225 ameriških dolarjev. Polovico tega denarja prispevajo za kritje stroškov v njihovi kraljestveni dvorani, drugo polovico pa namenijo za vsesvetovno delo.

Eden najpomembnejših dogodkov v teokratični zgodovini Burundija je bil poseben program, ki je potekal 5. marca 2016 v sklopu obiska predstavnika svetovnega središča Anthonyja Griffina v tamkajšnji podružnici. Celotni program, namenjen občinam, je po vsej državi prenašala glavna državna radijska postaja. Ocenjujejo, da je program spremljalo okoli štiri milijone poslušalcev!

 Radijski prenos programa je bil veliko pričevanje in mnogo ljudi ga je pozitivno komentiralo. Eden od radijskih tehnikov, ki je pomagal pri prenosu, je rekel: »Še več takšnih programov morate pripraviti!« Neki drug radijski uslužbenec je napisal: »Spodbujam vas, da nadaljujete [s podobnimi programi], saj boste nedvomno rešili številne duše.« Program je bilo slišati tudi v številnih avtobusih in taksijih.

En dan pred spominsko slovesnostjo leta 2016 so bili bratje in sestre iz majhne oddaljene skupine v Nepalu vznemirjeni. Izvedeli so namreč, da bo v šoli blizu dvorane, ki so jo najeli, velik glasbeni koncert.

Takšni koncerti so zelo glasni. Ko so bratje in sestre zjutraj pred spominsko slovesnostjo čistili dvorano, jim je organizator koncerta dejal: »Samo našo glasbo boste slišali, nič drugega.«

Koncert se je pričel opoldan in glede na pričakovanja je bilo res glasno. Čeprav so bratje najeli precej večji zvočnik od tistega, ki so ga prvotno nameravali uporabiti, se med testiranjem mikrofonov ni slišalo čisto nič. Bratje so bili obupani, vendar so glede te zadeve goreče molili. Nato pa je pol ure pred spominsko slovesnostjo, ko so bratje in sestre že začeli prihajati, glasba nenadoma utihnila. Med nekaterimi pijanimi ljudmi na koncertu je prišlo do pretepa, tako da je policija morala prekiniti koncert. Bratje in sestre so spominsko slovesnost lahko obhajali v tihem, mirnem in spoštljivem vzdušju.

Giuseppe je redni pionir v Italiji. Od doma dela za podjetje, ki se ukvarja z internetnim svetovanjem. Meseca maja se je skupaj s 70 sodelavci udeležil sestanka, na katerem so razpravljali o novih idejah, ki bi jih podjetje lahko realiziralo. Glavni direktor podjetja je v uvodu povedal, da bi nekatera spletna mesta lahko vzeli kot vzorčni primer tega, k čemur sami stremijo. Nato je na zaslonu pokazal eno takšnih spletnih mest. Giuseppe je osupnil, ko se je na zaslonu pojavilo spletno mesto jw.org. Direktor je rekel: »To je najboljše spletno mesto na svetu!« Zatem je pričel analizirati tehnične značilnosti jw.org. Pohvalil je dobro vidne povezave in privlačno grafično podobo.

 »Moji sodelavci se niso mogli načuditi, ko so izvedeli, v koliko jezikih obstaja naše spletno mesto,« je dejal Giuseppe. »Ob koncu predstavitve je moj nadrejeni pred direktorjem in vsemi rekel: ‚Giuseppe je Jehovova priča.‘ Takrat mi je direktor dejal: ‚Vašo organizacijo je treba pohvaliti. Naredili ste spletni portal, ki bi vam ga zavidalo vsako podjetje ali organizacija. Samo predstavljam si lahko, koliko truda je potrebno, da je spletno mesto nenehno posodobljeno in uporabniku prijazno ter koliko pozornosti je treba posvetiti podrobnostim in vsebini.‘ Kar malo mi je bilo nerodno, ko sem prejel toliko pohval za nekaj, pri čemer sploh nisem sodeloval. Vendar sem bil navdušen, da se je tako pričevalo mnogim, ki niso vedeli ničesar o Jehovovih pričah. Zdaj se z nekaterimi sodelavci redno pogovarjam o Svetem pismu, s tremi pa sem celo začel svetopisemski tečaj.« Podjetje, v katerem dela Giuseppe, še naprej »preučuje« spletno mesto jw.org, on pa s sodelavci še naprej razpravlja o Svetem pismu.

Jorge je najstnik iz Argentine. Na začetku leta 2010 je sošolec z njim spregovoril o dobri novici in tako je prvič slišal zanjo. Sčasoma je začel preučevati Sveto pismo s pomočjo knjige Kaj Sveto pismo v resnici uči?. V tistem času je igral nogomet. V tem športu je bil tako dober, da so ga uvrstili v B ekipo večjega nogometnega kluba. Aprila 2014 je prejel mamljivo ponudbo, da bi igral v enem od klubov v Nemčiji. Ob misli na to, da bo postal profesionalni igralec nogometa, je bil ves vesel, zato je ponudbo sprejel. Nekaj dni pred odhodom  v Evropo pa mu je njegov trener rekel: »Ali nisi ti Jehovova priča? Ne uniči si življenja s tem, da greš v tujino. Tudi jaz sem bil Priča, ko sem bil mlad. Povabili so me v enega od klubov v neki azijski deželi. Obljubili so mi marsikaj in nad vsem sem bil navdušen. Z družino smo odpotovali tja, toda vrnili smo se zelo razočarani.« Jorge pravi: »Njegove besede so mi dale misliti. In odločil sem se, da ne bom šel v Evropo. Leta 2015 sem postal oznanjevalec in se krstil.«

Septembra 2015 je v Kampali v Ugandi potekalo regionalno zborovanje s temo »Posnemajmo Jezusa!«. Mark Sanderson, član Vodstvenega organa, je na veliko veselje navzočih objavil izid Svetega pisma – prevod novi svet v jeziku luganda.

Ena od svetopisemskih učenk je dejala: »Te lepe Biblije sem se neznansko razveselila! Takrat so se ljudje pripravljali na obisk papeža. Da bi se zbrala denarna sredstva, so se ‚blagoslovljeni‘ rožni venci prodajali po 30 ameriških dolarjev. Ljudje so si želeli takšen blagoslov, vendar mnogi niso imeli denarja. Jaz pa sem prejela resničen blagoslov, in to brezplačno. Jehova ga je dal vsem, ki so prišli na zborovanje, in vsak se je lahko iskreno odločil, koliko bo prispeval. Vsak dan, ko berem Božjo Besedo v maternem jeziku in tako bolje spoznavam Jehova, čutim resničen blagoslov. Hvaležna sem Jehovu za izvod Biblije, ki sem ga dobila.«

V nekem predelu Demokratične republike Kongo so voditelji nekaterih cerkva v prizadevanjih, da bi na  slab glas spravili www.pr418.com, svojim vernikom govorili, da so publikacije Jehovovih prič natisnjene v svetu duhov. Da bi dokazali svojo trditev, so opozorili na črke »www« in rekli, da ustrezajo številu 666 iz knjige Razodetje. (Raz. 13:18) Zaradi tega nekateri svetopisemski učenci niso več hoteli preučevati.

Neka zakonca, ki pionirata, sta molila o tej zadevi, nato pa svoje svetopisemske učence in njihove zakonce povabila k sebi domov. Odzvali so se trije pari. Potem ko so skupaj nekaj pojedli, sta jim pokazala videoposnetek Jehovove priče – organizirani za razglašanje dobre novice. Med ogledom so njuni gostje izvedeli nekaj, kar je bilo čisto nasprotje lažem, ki so jih slišali glede izvora naših publikacij. Teden kasneje je mož ene od učenk, ki ni preučeval, vztrajal, naj zakonca vzameta 100 ameriških dolarjev in jih prispevata za vsesvetovno delo.

Bratje in sestre v nekem odmaknjenem predelu Papue Nove Gvineje nimajo dostopa do interneta, vseeno pa se zelo želijo naučiti najnovejše kraljestvene pesmi. Zato občina v Mundipu pošlje brata v najbližje mesto. Do tja potrebuje dve uri hoje in še dodatni dve uri vožnje z avtobusom. Tam si z interneta v beležnico prepiše besedilo novih pesmi. Ko se vrne domov, besedilo prepiše na tablo v kraljestveni dvorani, tako da ga lahko vsi vidijo. Ostali v občini si prepišejo besedilo novih pesmi za shode. Zares cenijo, da lahko pojejo skupaj z občinami po vsem svetu ter tudi tako častijo Jehova.