V SREDO, 23. septembra 2015, je Vodstveni organ betelsko družino po vsem svetu seznanil z več organizacijskimi spremembami, do katerih je prišlo zato, da bi se posvečena sredstva kar najbolje uporabila. V soboto, 3. oktobra 2015, pa je bilo v obvestilu Vodstvenega organa pojasnjeno: »V Filipljanom 1:10 piše, naj ugotovimo, ‚kaj je pomembnejše‘. V skladu s tem modrim nasvetom želimo [člani Vodstvenega organa] dati prednost tistim dejavnostim, ki najbolj prispevajo k duhovni blaginji Božjega ljudstva in k napredku svetovnega oznanjevanja.«

 Stephen Lett, član Vodstvenega organa, je na JW Broadcasting še pojasnil: »Člani Vodstvenega organa na širjenje dela v prid Kraljestva na področju gledamo zelo resno, zato smo ponovno analizirali načine za zmanjšanje stroškov v vseh podružnicah, da bi lahko namenili več sredstev za oznanjevanje. Mnoge dolgoletne usluge v Betelih se na primer po obsegu zmanjšujejo ali povsem ukinjajo. Rezultat tega bo, da se bo potrebovalo manj članov betelske družine.«

Tako se je od septembra 2015 že kakih 5500 članov betelske družine po vsem svetu vrnilo na področje. Resda so te spremembe terjale velike prilagoditve, vendar so poživile oznanjevanje in poučevanje, in Jehovov blagoslov je bil očiten.

Zakonca iz Šrilanke, ki sta bila iz Betela dodeljena na področje, sta na to gledala kot na priložnost, da dokažeta svojo vero v Jehova in zaupanje v njegovo organizacijo. Napisala sta: »Nisva vedela, kakšna pot naju čaka. Toda bila sva prepričana, da naju Jehova ne bo zapustil. Zato sva molila: ‚Jehova, prosiva te, pomagaj nama, da bova, ne glede na to, s čim se bova morala spoprijeti, vse izpeljala tako, da bova oba lahko redno pionirala.‘ Prvi mesec sva imela v gmotnem pogledu zelo malo. Toda občutila sva Jehovovo ljubezen in skrb, in zdaj imava redni prihodek, s katerim lahko krijeva najine stroške. Imava zelo natrpan urnik, ki med drugim zajema gospodinjsko delo, svetno zaposlitev in pioniranje. Toda uspeva nama čas dobro porazdeliti, saj sva se tega naučila v Betelu. Nič ne prinese večjega zadovoljstva kot pomagati ljudem spoznati  resnico. Zelo srečna sva, da lahko to delava kot pionirja.«

Nekateri betelčani iz Kolumbije, ki so dobili novo dodelitev, so se naučili tujega jezika in se preselili na oddaljena področja, da bi tamkajšnjim prebivalcem oznanjevali sporočilo o Kraljestvu. Poleg tega so ti bratje in sestre blagoslov za občine, v katere so bili dodeljeni. Neki okrajni nadzornik je glede zakonskega para, ki je bil dodeljen v eno od občin iz okraja, v katerem služi, napisal: »Bratje in sestre v občini so resnično hvaležni za njuno pomoč. Povečalo se je sodelovanje v oznanjevanju, domači bratje pa se učijo izpolnjevati različne naloge v občini.« Mnogi nekdanji betelčani so se tudi dali na razpolago, da en dan ali več v tednu pomagajo v Betelu kot zunanji sodelavci s krajšim delovnikom.

Brat, ki je 31 let služil v podružnici na Japonskem, je bil dodeljen v občino, v kateri sta bila samo dva starešina. Ker je ta občina nameravala prenoviti svojo kraljestveno dvorano, se je odločil, da dva tedna ne bo iskal službe. Toda ravno pred začetkom del je področje mesta Kumamoto, kjer je ta občina, stresel potres z magnitudo 7,0. Ker brat ni imel svetne službe, je lahko po potresu organiziral pomoč in skrbel za pastirjevanje. »Ko gledam nazaj,« pravi, »lahko rečem, da me je Jehova postavil na eno od mest, kjer je bila pomoč najbolj potrebna.«

Phil in Sugar, ki sta služila v podružnici v Avstralaziji, pripovedujeta: »Ko sva dobila novo dodelitev, sva bila odločena ohraniti preprosto življenje. V molitvi  sva Jehova prosila, da bi nama priskrbel smernice, ki bi nama pomagale sprejemati dobre odločitve, in da bi vsako najino odločitev blagoslovil. Želela sva si samo to, da bi se lahko dala na razpolago za oznanjevanje v kaki občini v tuji deželi. Jehova je resnično blagoslovil najine odločitve in poravnal najino pot, tako da mu lahko služiva iz vse duše!« Zdaj služita na otoku Samal v regiji Davao na Filipinih v angleški skupini, v kateri je 34 oznanjevalcev in 9 rednih pionirjev. Trenutno imata okoli 120 naslovov ljudi, ki se zanimajo za resnico. »Tu je veliko lepega dela. Vesela sva, da sva se popolnoma zanesla na Jehova. To nama je nedvomno okrepilo vero in ljubezen do njega!«

Samska sestra iz Rusije, ki je bila postavljena za posebno pionirko, pripoveduje: »Pionirska služba mi omogoča, da še več sodelujem v najpomembnejšem delu, ki se ne bo nikoli ponovilo, v oznanjevanju Božjega kraljestva. V veliko veselje mi je, da sem lahko orodje v Jehovovih rokah.« Trenutno vodi šest svetopisemskih tečajev. Njeni učenci med drugim prihajajo iz Iraka, Nigerije, Sirije, Šrilanke in Zambije.

Mnogi člani betelske družine v Zambiji so dobili novo dodelitev kot redni pionirji. Ugotavljajo, da je to, da lahko več oznanjujejo, v pravo poživitev. »Že v kratkem času po odhodu iz Betela sva dvema nepismenima pomagala, da sta se naučila brati in pisati,« poroča Andrew, ki skupaj z ženo pionira. »Eden od najinih učencev, desetletni deček, bo kmalu imel svojo prvo nalogo na shodu med tednom. Zakonca, katerima sva oznanjevala, sta obiskala spominsko slovesnost  in od takrat nista izpustila nobenega občinskega shoda. Pri svetopisemskem tečaju odlično napredujeta. Meniva, da je bilo vse to mogoče samo zato, ker sva se trudila upoštevati Jehovovo vodstvo, sprejeti njegovo podporo in čakati na njegov blagoslov.«

Edson in Artness, ki tudi živita v Zambiji, sta bila poročena komaj nekaj mesecev, ko sta bila dodeljena na področje. Artness pripoveduje: »V Betelu sva se naučila varčno ravnati z omejenimi denarnimi sredstvi ter ob tem ostati srečna in brez dolgov. Ne obžalujeva tega, da sva si za cilj postavila betelsko službo. Naučila sva se prilagajati duhovne cilje in jih z Jehovovo pomočjo dosegati. Vera v Jehova se nama je prečistila, in pripravljena sva, da mu še naprej ostaneva zvesta in vdana.«