V RECEPCIJI svetovnega središča na Columbia Heights 25 v Brooklynu v New Yorku je 7. in 8. maja 2016 kar vršalo od pričakovanja. Recepcija in razstave ponavadi ob koncu tedna niso bile odprte, toda tokrat je bilo drugače. Sosedje v okolici Betela so bili povabljeni na dneva odprtih vrat, da si ogledajo našo zgodovinsko razstavo o Svetem pismu.

Priče so z akcijo, v kateri so sosede vabile na ogled razstave, čudovito pričevale za Boga, njim samim pa je bilo to v pravo duhovno osvežitev. Še posebej spodbudno je bilo slišati mnoge pozitivne komentarje dolgoletnih sosedov.

 »Od šestdesetih let prejšnjega stoletja sem stanoval že v različnih stanovanjih [v okolici Betela],« je povedal neki moški, »ampak vi ste bili najboljši sosedje. Res vas bomo pogrešali in želimo, da se ne bi preselili.«

»Če ne bi bilo vas, se ta soseska ne bi tako razvila,« je dejala neka ženska. »Zelo hvaležni smo vam, da ste bili vsa ta leta naši sosedje.«

Mnogi pionirji, ki so oznanjevali na tem področju, so bili navdušeni, ko so videli, kako prijazni in sprejemljivi so ljudje v tej soseščini. Neki gospod, ki sodeluje z enim od sosedskih združenj, je rekel, da zelo ceni našo organizacijo in da mu je iskreno žal, da ga za dneva odprtih vrat ne bo v mestu.

Rezultati te akcije so bili zelo spodbudni. Razstavo Svetega pisma si je v teh dveh dnevih ogledalo 48 obiskovalcev, ki niso Priče. Ves ta čas je bilo v recepciji nekaj članov betelske družine, da so sosede, ki so prišli, prisrčno sprejeli in se z njimi pogovarjali.

Sally, mlada ženska v svojih poznih dvajsetih, je bila na razstavi okoli pol ure. Pionirki, ki sta ji dali vabilo, sta bili ravno v recepciji, ko je prišla. Sally jima je povedala, da za razstavo Svetega pisma sploh ni vedela. Pionirki sta ji dejali, da je zelo lepo srečati izobraženo mlado osebo, ki ceni Sveto pismo. Sally pa je odvrnila: »To je zelo pomembna knjiga. Samo po Svetem pismu lahko pridemo do Božjega sporočila. Je živ dokument za naše življenje.«

Povedala je, da je ravno iz ljubezni do Svetega pisma študirala latinščino in grščino ter da jo zelo zanima prevajanje. Rekla je tudi, da je po njenem zelo  pomemben pravilen prevod, takšen, ki ni prilagojen interesom kakega posameznika. Bila je nadvse presenečena in hkrati navdušena, ko sta ji pionirki povedali, da je svetopisemska vsebina na našem spletnem mestu jw.org prevedena v več kot 800 jezikov. Osupnila je, ko sta ji sestri še pojasnili, kaj so prevajalci naredili z imenom Jehova, in vprašala: »Zakaj je ime Jehova odstranjeno iz Svetega pisma?« Ko je odhajala, je rekla: »Že od nekdaj živim v tej soseski in vi ste najboljši sosedje.«

V ponedeljek po dnevih odprtih vrat je k Johnu, betelčanu, ki je v bližini Betela oznanjeval z vozičkom za literaturo, pristopil neki duhovnik. Johnu je rekel, da je na dnevu odprtih vrat zelo užival in da je zelo lepo, da se držimo Svetega pisma. Po kratkem pogovoru pa je nenadoma rekel: »Hud sem na Priče!« John je bil presenečen in ga je vprašal, zakaj. »Zato ker se selite stran! OSTANITE TU! Kupite večje zgradbe ali pa zgradite, kakršne koli želite, samo ostanite. Zaradi vas je ta soseska trdna. Zelo sem jezen, ker se selite!«

Če povzamemo: z akcijo vabljenja na razstavo Svetega pisma in z dnevoma odprtih vrat se je v tej soseski odlično pričevalo za Boga in povzdignilo njegovo ime kot še nikoli doslej.