Ismael, ki živi v Mehiki, se je odločil, da bo prebral celo Sveto pismo. V enem letu ga je prebral dvakrat, vendar je kasneje oslepel. Nekaj let kasneje je Ismael spoznal Ángela, ki je Jehovova priča, in pogovarjala sta se o Božjih obljubah. Ismael je hotel izvedeti več, ampak je rekel: »Slep sem in ne morem brati Svetega pisma.«

 Ángel mu je zagotovil: »Ne skrbi. Naučil te bom brati braillovo pisavo.«

»Pa jo znaš brati?« je vprašal Ismael.

»Ne. Ampak učil se bom s tabo,« mu je odgovoril Ángel. Ismael ni mogel verjeti, da je bil Ángel pripravljen to narediti zanj. Ángel je šel domov, raziskal, kako brati brajico, in na kos kartona naredil abecedo braillove pisave. Nato je začel Ismaela učiti, kako brati brajico. Ismael je hitro osvojil braillovo abecedo, pričel obiskovati shode in brati naše publikacije v brajici. Sedaj Ángel vodi štiri svetopisemske tečaje s slepimi posamezniki. Radi se pogovarjajo o prihodnjem raju, ko bodo znova videli.

Štirinajstletna sestra Viannei iz Združenih držav je napisala: »Pri uri sociologije je nadomestni učitelj začel govoriti o religijah. Prosil nas je, naj jih nekaj naštejemo, zato sem omenila Jehovove priče. Sošolci so se mi posmehovali in rekli, da Priče tratimo njihov čas, da ne znamo početi nič pametnejšega in da našo literaturo, vsakič ko jo dobijo, vržejo stran. Celo učitelj je o nas govoril slabe reči.

Zato sem molila k Jehovu, naj mi da moč, da bom lahko pričevala. Nato sem sošolcem in učitelju povedala, da jih ne obiskujemo na njihovem domu zato, da bi tratili njihov čas, ampak zato, ker Jehova želi, da jim  pokažemo koristne nasvete iz Svetega pisma. Prosila sem jih, naj naše literature ne mečejo stran, saj jim lahko spremeni življenje in jih reši. Učitelj se je opravičil in mi obljubil, da bo Pričam, ko ga bodo naslednjič obiskale, odprl vrata, jim prisluhnil in prebral našo literaturo. Nisem verjela, da misli resno.

Štiri mesece kasneje sem ga srečala in na moje presenečenje izvedela, da preučuje Sveto pismo. Šest mesecev  po tem srečanju me je poiskal na šoli, da bi se mi zahvalil, ker sem mu pričevala. Sploh ga nisem prepoznala, saj si je ostrigel lase in si obril brado. Zdaj je nekrščeni oznanjevalec.«

Lani so Jehovove priče v Braziliji namenile posebno pozornost prostrani Amazoniji. Številni, ki živijo na tem področju, še nikoli niso slišali dobre novice.  S tem v mislih je Vodstveni organ odobril posebno oznanjevalsko akcijo, ki je trajala eno leto. S pomočjo te akcije so Priče prišle v stik z več tisoč ljudmi, ki živijo na nekaterih najbolj odmaknjenih delih Amazonije.

V sklopu te akcije je podružnični urad poslal kraljestvene oznanjevalce v 53 vnaprej določenih krajev, ki so raztreseni ob mreži vodnih poti reke Amazonke. V samo štirih mesecih se je več kot 6500 oznanjevalcev dalo na razpolago za sodelovanje v tej akciji.

Deset bratov in sester je enajst dni oznanjevalo v oddaljenem kraju Anamã, kjer ni živel noben kraljestveni oznanjevalec. Oddali so 12.500 kosov literature in pričeli voditi kakih 200 svetopisemskih tečajev, ki sedaj potekajo po telefonu. V tem času so tudi organizirali shode. Bili so navdušeni, ko se je zadnjega shoda pred njihovim odhodom udeležilo 90 ljudi. Na to, kako močan vpliv je imela ta oznanjevalska kampanja, bo treba še počakati.

Jehizel iz Venezuele je zadnjih šest let šole v razredu skupaj z Mariano. Ker je Jehizel Jehovova priča, se je Mariana iz nje velikokrat norčevala. Mariana je bila prepričana, da Jehizel ne zna uživati življenja. Ko se je tako nekega dne spet norčevala iz Jehizel, se je naši sestri porodila ideja in je rekla: »Mariana, obišči naše spletno mesto jw.org. Tam klikni na Poiščite videoposnetke in nato na okvir Mladostniki.«

Mariana je istega popoldneva po telefonu poklicala Jehizel in ji rekla: »Zdaj vem, zakaj počneš vse to.«

 Jehizel ni bila prepričana, kaj je s tem mislila, zato jo je vprašala: »Ali se spet norčuješ iz mene?«

»Ne, nikoli več se ne bom norčevala iz tebe,« je odgovorila Mariana. »S tvojo pomočjo sem ugotovila, da je tisto, kar sem razumela kot ‚uživati življenje‘, pravzaprav vzrok številnih mojih težav.« Bilo je poskrbljeno, da se je z Mariano pričel redno voditi svetopisemski tečaj, in sedaj obiskuje vse shode.

Na Gérole, ki je na Haitiju delala kot tajnica v svoji cerkvi, so Priče naredile močan vtis, ker so ji na vsa njena vprašanja odgovorile iz Svetega pisma. Skupaj s  hčerko sta s Pričami začeli preučevati Sveto pismo. Ker ju je to, kar sta se učili, močno ganilo, sta prosili, da bi preučevali dvakrat na teden.

Gérole je po treh mesecih preučevanja obiskala duhovnika svoje cerkve in mu postavila štiri vprašanja: Katerega leta je Jezus zakraljeval? Kam bodo šli dobri ljudje, ko bodo umrli? Kam bodo šli hudobni, ko bodo umrli? Ali je Jezus umrl na križu ali na kolu? Duhovnik ji je rekel, da lahko odgovori samo na drugo in tretje vprašanje. Dejal je: »Jehovove priče pravijo, da jih bo šlo v nebesa 144.000. Toda jaz pravim, da bodo v nebesa šli vsi, ki izpolnjujejo Božjo voljo. Hudobni pa bodo večno goreli v peklu.« Ko ga je Gérole prosila, naj svoja odgovora utemelji na podlagi Svetega pisma, tega ni mogel storiti. Bila je zelo razočarana. Toda zdaj je bila trdno odločena, da bo še naprej preučevala Sveto pismo. Izpisala se je iz svoje cerkve. Rekla je, da čeprav je bila članica cerkve več kot 30 let, se je samo v treh mesecih preučevanja Svetega pisma z Jehovovimi pričami naučila več kot kdaj prej. Gérole in njena hčerka sta se pred kratkim krstili in sta v svoji vasi pričeli voditi 23 svetopisemskih tečajev.