Kaj trdijo mnogi znanstveniki? Veliko jih daje vtis, da fosilna zbirka podpira teorijo o skupnem izvoru življenja. Trdijo tudi, da so se glede na to, da vsa živa bitja uporabljajo podoben »računalniški jezik« oziroma DNK, vse življenjske oblike gotovo razvile iz skupnega prednika.

Kaj pravi Sveto pismo? V pripovedi iz Prve Mojzesove knjige beremo, da so bile rastline, morske in kopenske živali ter ptice ustvarjene po svojih vrstah. (1. Mojzesova 1:12, 20–25) Glede na ta opis so variacije znotraj »vrste« možne, vendar pa naj bi bile med različnimi vrstami trdno določene meje. Poleg tega bi glede na svetopisemsko pripoved o ustvaritvi pričakovali, da se bodo v fosilni zbirki nove oblike bitij pojavile nenadoma in že povsem izoblikovane.

Kaj odkrivajo dokazi? Ali dokazi podpirajo svetopisemski opis dogodkov, ali pa je imel prav Darwin? Kaj so pokazala odkritja zadnjih 150 let?

V zadnjih letih je znanstvenikom uspelo primerjati genske kode več deset različnih enoceličnih organizmov, pa tudi genske kode rastlin in živali. Domnevali so, da bodo s takšnim primerjanjem potrdili Darwinovo razvejano »drevo življenja«. Vendar se to ni zgodilo.

Kaj so pokazale raziskave? Leta 1999 je biolog Malcolm S. Gordon napisal: »Zdi se, da je življenje imelo mnogo začetkov. To univerzalno drevo življenja očitno nima samo ene korenine.« Ali obstaja kakšen dokaz, da vse večje veje življenja rastejo iz enega samega debla, kakor je to verjel Darwin? Gordon nadaljuje: »Tradicionalna verzija teorije o skupnem izvoru očitno ne velja za kraljestva, kot jih poznamo danes. Verjetno ne  velja za mnoga debla, če ne kar za nobeno, in morda prav tako ne velja za mnoge razrede znotraj debel.«²⁹ *

Darwinovi teoriji o skupnem izvoru nasprotujejo tudi nedavne raziskave. Leta 2009 je bila denimo v enem od člankov v reviji New Scientist citirana izjava evolucionističnega znanstvenika Erica Baptesta: »Sploh nimamo nobenega dokaza za to, da je drevo življenja resnično.«³⁰ V istem članku so citirali tudi evolucionističnega biologa Michaela Rosa, ki je rekel: »Vsi vemo, da je bilo drevo življenja dostojno pokopano. Vendar pa nam je težje sprejeti dejstvo, da bo treba spremeniti ves naš temeljni pogled na biologijo.«³¹ *

Mnogi znanstveniki pravijo, da fosilna zbirka podpira zamisel o nastanku življenja iz skupnega izvora. Trdijo denimo, da so v fosilni zbirki dokazi za zamisel, da so ribe postale dvoživke, plazilci pa sesalci. Kaj pa fosilna zbirka v resnici odkriva?

Evolucionistični paleontolog David M. Raup pravi: »Geologi v Darwinovih dneh, pa tudi današnji, niso našli dokazov za postopno razvijanje življenja, ampak so našli zelo spremenljivo in neobičajno zbirko; vrste se pojavljajo zaporedoma zelo nepričakovano, se ves čas izpričanosti v fosilni zbirki komaj kaj ali sploh nič ne spremenijo, potem pa iz nje nenadoma izginejo.«³²

V resnici je iz večine fosilov razvidna nespremenljivost znotraj življenjskih oblik, in to v dolgih časovnih razdobjih. Dokazi ne podpirajo tega, da bi se bitja razvijala iz ene oblike v drugo. Povsem nenadoma se pojavljajo bitja z edinstveno telesno zgradbo. Tudi nove značilnosti se pojavljajo nenadoma. Netopirji s sonarjem in eholokacijskim sistemom, denimo, se pojavijo brez očitne povezave s kakšnim prvobitnejšim prednikom.

Pravzaprav je videti, da se je več kot polovica vseh večjih oddelkov živali pojavila v relativno kratkem času. Ker se veliko novih in edinstvenih življenjskih oblik v fosilni zbirki pojavi tako nenadoma, paleontologi obdobju, ko je do tega prišlo, pravijo »kambrijska eksplozija«. Kdaj pa je bilo kambrijsko obdobje?

Če predpostavimo, da so ocene raziskovalcev točne, bi lahko Zemljino zgodovino predstavili s časovno premico, ki se razteza čez dolžino nogometnega igrišča (1). V tem merilu bi morali prehoditi približno sedem osmin igrišča, da bi prišli do točke, ki ji paleontologi pravijo kambrijsko obdobje (2). V delčku tega obdobja se v fosilni zbirki pojavljajo večji oddelki živali. Kako nenadoma pa se pojavljajo? Ko hodite po nogometnem igrišču, se vsa ta različna bitja kar naenkrat pojavijo pred vami, in sicer na razdalji, ki je manjša od enega koraka!

Ta sorazmerno nenadni pojav različnih oblik življenja je nekatere evolucionistične  raziskovalce navedel na to, da so začeli dvomiti o tradicionalni različici Darwinove teorije. Evolucionistični biolog Stuart Newman je na primer leta 2008 v nekem intervjuju govoril o tem, da bi bila potrebna nova teorija o evoluciji, ki bi pojasnila ta nenadni pojav novih življenjskih oblik. Rekel je: »Menim, da bo Darwinov mehanizem, ki je nekoč pojasnil vse evolucijske spremembe, odpravljen in bo postal le še en mehanizem več – morda niti ne najpomembnejši, ko gre za razumevanje makroevolucije, evolucije večjih prehodov v telesni sestavi.«³³

Kako pa je s fosili, ki naj bi prikazovali spreminjanje rib v dvoživke in plazilcev v sesalce? Ali nam res postrežejo s trdnimi dokazi evolucije na delu? Če stvar pobliže pogledamo, postane očitnih več problemov.

Prvi problem je v tem, da so včasih v učbenikih velikosti bitij, ki si sledijo od plazilca do sesalca, predstavljene v napačnem razmerju. V takšnih zaporedjih so naslikana približno enako velika, čeprav so v resnici nekatera bitja zelo velika, druga pa majhna.

Druga, še resnejša težava pa je, da ni dokazov za to, da so ta bitja kakor koli v sorodu. Primerke v teh zaporedjih naj bi po ocenah raziskovalcev pogosto ločevalo na milijone let. Zoolog Henry Gee je glede časovnih obdobij, ki ločujejo mnoge od teh fosilov, rekel: »Časovni intervali, ki ločujejo fosile, so tako velikanski, da ne moremo reči ničesar določnega o njihovi morebitni povezavi po prednikih in potomcih.«³⁴ *

Biolog Malcolm S. Gordon je glede fosilov rib in dvoživk rekel, da najdeni fosili predstavljajo  le majhen, »morda precej netipičen primerek biotske raznovrstnosti, ki je v tistih časih obstajala v teh skupinah«. Rekel je še: »Nikakor ni mogoče vedeti, v kolikšnem obsegu so bili ti specifični organizmi koristni za poznejši razvoj (če so sploh bili koristni) in v kakšni medsebojni zvezi so morda bili.«³⁵ *

Neki članek, ki je leta 2004 izšel v reviji National Geographic, je fosilno zbirko primerjal »s filmom o evoluciji, pri katerem se je med montažo od vsakih 1000 slik izgubilo 999«.³⁶ Premislite, kaj nam ta ponazoritev pove.

Predstavljajte si, da od nekega celovečernega filma, ki ima sicer 100.000 slik, najdete 100 slik. Kako bi ugotovili, o čem film pripoveduje? Morda imate neko vnaprej ustvarjeno zamisel, toda kaj, če bi od 100 slik, ki ste jih našli, lahko le pet razvrstili tako, da bi podprli svojo zgodbo, ostalih 95 slik pa bi povedalo povsem drugačno zgodbo? Ali bi bilo na podlagi tistih petih slik razumno zatrjevati, da je bila vaša vnaprej ustvarjena zamisel o filmu prava? Morda ste tistih pet slik razvrstili tako, kot ste jih, ker je to pač odgovarjalo vaši teoriji. Ali ne bi bilo razumneje dovoliti, da bi na vaše mnenje vplivalo tistih drugih 95 slik?

Kakšno zvezo ima ta ponazoritev s tem, kako evolucionisti gledajo na fosilno zbirko? Raziskovalci več let niso priznali, da velika večina fosilov – 95 slik filma – odkriva, da so se vrste s časom zelo malo spremenile. Zakaj o tako pomembnem dokazu takšna tišina? Pisatelj Richard Morris pravi: »Paleontologi so se očitno navzeli že ustaljene zamisli o postopnem evolucijskem spreminjanju in so se je oklepali, tudi ko so odkrili  dokaze o nasprotnem. Fosilne dokaze so skušali razložiti na podlagi sprejetih evolucijskih zamisli.«³⁷

Kako pa je z današnjimi evolucionisti? Ali tudi ti razvrščajo fosile po določenem vrstnem redu zato, ker je to v skladu s trenutno sprejetimi evolucijskimi zamislimi, ne pa zato, ker bi takšen vrstni red podpirala večina fosilov in genetskih dokazov? *

Kaj menite vi? Kateri sklep najbolje ustreza dokazom? Premislite o dejstvih, ki smo jih pregledali doslej.

• Prva življenjska oblika na Zemlji ni bila »preprosta«.

• To, da bi že samo kak delček celice nastal po naključju, je skrajno nemogoče.

• Molekula DNK – »računalniški program« ali kodirani zapis, ki upravlja celico – je neverjetno kompleksna in dokazuje obstoj genialnega uma, ki daleč presega sposobnosti vsakega programa ali sistema za shranjevanje podatkov, kar so jih kdaj izdelali ljudje.

• Genetske raziskave kažejo, da življenje ne izvira iz enega skupnega prednika. Poleg tega se v fosilni zbirki večje skupine živali pojavijo nenadoma.

Kaj menite, ali je v luči teh dejstev razumno skleniti, da se dokazi ujemajo s svetopisemsko razlago o nastanku življenja? Toda mnogi trdijo, da znanost nasprotuje večini tega, kar Sveto pismo govori o ustvaritvi. Pa je to res? Kaj v resnici piše v Svetem pismu?