Potem ko je Jezus izbral 12 apostolov, se je spustil z gore in šel na kraj, kjer je bila zbrana velika množica ljudi. Ljudje so bili iz Galileje, Judeje, Tira, Sidona, Sirije in z druge strani reke Jordan. S seboj so pripeljali bolne in tudi takšne, ki so jih mučili demoni. Jezus jih je vse ozdravil. Nato se je usedel na pobočje gore in pričel govoriti. Pojasnil je, kaj moramo delati, če hočemo biti Božji prijatelji. Spoznati moramo, da potrebujemo Jehova, in ga imeti radi. Toda nimamo zares radi Boga, če nimamo radi drugih ljudi. Do vseh moramo biti prijazni in pošteni, tudi do svojih sovražnikov.

Jezus je rekel: »Ni dovolj, da imate radi samo svoje prijatelje. Prav tako morate imeti radi svoje sovražnike in zares odpustiti ljudem. Če je kdo jezen na vas, pojdite takoj k njemu in se mu opravičite. Obnašajte se do drugih tako, kot želite, da se drugi obnašajo do vas.«

 Jezus je dal ljudem dobre nasvete tudi glede stvari, ki jih potrebujejo za življenje. Rekel je: »Pomembnejše je biti Jehovov prijatelj kot pa imeti veliko denarja. Denar vam lahko ukradejo, toda prijateljstva z Jehovom vam ne more ukrasti nihče. Ne bodite več zaskrbljeni za to, kaj boste jedli, pili ali oblekli. Poglejte ptice. Bog vedno skrbi, da imajo dovolj hrane. Če boste zaskrbljeni, si ne boste s tem podaljšali življenja niti za en dan. Ne pozabite, da Jehova ve, kaj potrebujete.«

Množice niso še nikoli slišale, da bi kdo govoril tako, kot je Jezus. Takratni verski voditelji jih niso učili teh stvari. Zakaj je bil Jezus tako odličen učitelj? Ker je vse, kar je učil, izvedel od Jehova.