Nekaj časa po pashi je Jezus s svojimi učenci odpotoval nazaj v Galilejo. Pot jih je vodila skozi Samarijo. Blizu mesta Sihar se je usedel pri vodnjaku, ki se je imenoval Jakobov studenec. Medtem ko je počival, so njegovi učenci šli v mesto kupit hrano.

K vodnjaku je po vodo prišla neka ženska. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti.« Ona pa mu je odgovorila: »Kako to, da se pogovarjaš z mano? Jaz sem Samarijanka. Judje se ne pogovarjajo s Samarijani.« Toda Jezus ji je rekel: »Če bi vedela, kdo sem, bi me ti prosila za vodo in jaz bi ti dal vodo, ki daje življenje.« Dejala mu je: »Kaj hočeš reči s tem? Saj niti vedra nimaš.« Jezus ji je rekel: »Kdor bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli več žejen.« Tedaj mu je ženska rekla: »Gospod, daj mi to vodo.«

Nato ji je Jezus rekel: »Pripelji svojega moža k vodnjaku.« Ona pa je dejala: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Povedala si po resnici. Petkrat si bila poročena, ampak z moškim, s katerim zdaj živiš, nisi poročena.« Ženska mu je rekla: »Vidim, da si prerok. Moje ljudstvo verjame, da lahko častimo Boga na tej gori, Judje pa pravijo, da lahko častimo Boga samo v Jeruzalemu. Prepričana sem, da nas bo o tem, kako moramo častiti Boga, poučil Mesija, ko bo prišel.« Nato ji je Jezus rekel nekaj, česar ni povedal še nikomur: »Jaz sem Mesija.«

 Ženska je odhitela v mesto in rekla Samarijanom: »Mislim, da sem našla Mesija. Ta človek ve vse o meni. Pridite in poglejte!« Z njo so šli k vodnjaku in poslušali Jezusa, ko jih je učil.

Samarijani so Jezusa prosili, naj ostane z njimi. Dva dni jih je učil in mnogo jih je začelo verovati vanj. Samarijanki so dejali: »Zdaj ko smo slišali tega človeka, vemo, da je res rešitelj sveta.«