ALI bi človek ostal zvest Bogu, če bi bil preizkušan do skrajnosti in ne bi imel od svoje poslušnosti navidez nobenih gmotnih koristi? V to vprašanje in odgovor nanj je bil vpleten človek, ki mu je bilo ime Job.

Job je bil Abrahamov sorodnik in je živel na ozemlju današnje Arabije v času, ko so bili Izraelci še v Egiptu. V nebesih so se pred Bogom zbrali angeli in med njimi je bil tudi uporni Satan. Jehova je pred vsemi spregovoril o svojem zvestovdanem služabniku Jobu in dejal, da mu zaupa. Pravzaprav je rekel, da na vsej zemlji ni človeka, ki bi bil tako značajen kakor Job. Satan pa je Jehovu ugovarjal. Trdil je, da mu Job služi samo zato, ker ga blagoslavlja in varuje. Rekel je, da bi Job Boga preklel, če bi izgubil vse, kar ima.

Bog je dovolil Satanu, da Jobu najprej odvzame bogastvo in otroke, nato pa ga še oropa zdravja. Job, ki ni vedel, da za vsem tem tiči Satan, ni mogel razumeti, zakaj je Bog dopustil, da se je nadenj zgrnilo vse to gorje. Vseeno pa se ni odvrnil od Boga.

Joba so obiskali njegovi trije navidezni prijatelji. Ti možje so v nizu govorov, ki zapolnjujejo številne strani v Jobovi knjigi, skušali Joba prepričati, da ga Bog kaznuje za skrite grehe. Trdili so celo, da se Bog svojih služabnikov ne veseli niti jim ne zaupa. Job se z njihovim napačnim razmišljanjem ni strinjal. Samozavestno je dejal, da se svoji značajnosti ne bo odpovedal vse do smrti!

Vendar je ob tem storil napako: pretirano si je prizadeval opravičiti samega sebe. Zatem pa je spregovoril mladi Elihu, ki je ves čas poslušal njihov pogovor. Pokaral je Joba, ker ni imel v mislih tega, da je daleč pomembnejše zagovarjati pravičnost Boga Jehova, vladarja vsega vesolja, kakor pa pravičnost katerega koli človeka. Poleg tega je strogo obsodil Jobove navidezne prijatelje.

Nato pa je z Jobom spregovoril Bog Jehova in popravil njegovo razmišljanje. Spomnil ga je na številna stvarjenjska čudesa in ga s tem poučil, kako majhen je človek v primerjavi z Njim. Job je Božje karanje ponižno sprejel. Jehova, ki je »poln srčne naklonjenosti in usmiljen«, je Jobu povrnil zdravje, mu dal še enkrat toliko bogastva, kakor ga je imel prej, in ga blagoslovil z desetimi otroki. (Jakob 5:11) Job je s tem, da je ostal značajen tudi v hudih težavah, ovrgel Satanovo trditev, da ljudje ne bodo ostali zvesti Bogu, če jih bo doletela preizkušnja.

(Vir: Jobova knjiga)