1., 2. Zakaj je pogosto koristno postavljati vprašanja?

ALI ste že kdaj opazili, kako otroci postavljajo vprašanja? Mnogi začnejo spraševati takoj, ko se naučijo govoriti. S široko razprtimi in željnimi očmi se zazrejo v vas in na primer vprašajo: Zakaj je nebo modro? Iz česa so narejene zvezde? Kdo je ptice naučil peti? Morda se zelo trudite, da bi jim odgovorili, vendar to ni vedno enostavno. Celo vaš najboljši odgovor bo otroka morda navedel na to, da vas bo znova vprašal: Zakaj?

² Vprašanj pa ne postavljajo samo otroci. Tudi ko odrastemo, še naprej sprašujemo. To počnemo zato, da bi ubrali pravo pot, odkrili nevarnosti, ki se jim moramo ogniti, ali pa da bi potešili svojo radovednost. Toda videti je, da mnogi nehajo postavljati vprašanja, še zlasti najpomembnejša. Če nič drugega, nehajo iskati odgovore nanje.

3. Zakaj mnogi nehajo iskati odgovore na najpomembnejša vprašanja?

³ Pomislite na vprašanje z naslovnice te knjige, na vprašanja v uvodnem delu ali pa na  tista, ki so na začetku tega poglavja. To so nekatera od najpomembnejših vprašanj, ki jih lahko postavite. Vendar so mnogi nanje nehali iskati odgovore. Zakaj? Ali odgovore na ta vprašanja najdemo v Svetem pismu? Nekateri mislijo, da so svetopisemski odgovori prezapleteni, da bi jih lahko razumeli. Drugi se bojijo, da se s postavljanjem vprašanj lahko osramotijo oziroma znajdejo v zadregi. Spet tretji pa se odločijo, da je takšna vprašanja najbolje prepustiti verskim voditeljem in učiteljem. Kaj pa mislite vi?

4., 5. Navedite nekaj najpomembnejših vprašanj, ki si jih lahko v življenju postavimo. Zakaj naj bi iskali odgovore nanje?

⁴ Po vsej verjetnosti si tudi vi želite dobiti odgovore na najpomembnejša življenjska vprašanja. Nedvomno se včasih sprašujete: »Kakšen je smisel življenja? Ali se s tem življenjem res vse konča? Kakšen je Bog v resnici?« Dobro je, da postavljate takšna vprašanja, in pomembno je, da vztrajate, vse dokler ne boste našli odgovorov, ki vas bodo zadovoljili in jim boste lahko verjeli. Znani učitelj Jezus Kristus je rekel: »Prosite, in vam bo dano; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo.« (Matej 7:7)

⁵ Če iščete odgovore na pomembna vprašanja, boste ugotovili, da vam takšno iskanje lahko zelo koristi. (Pregovori 2:1–5) Ne glede na to, kaj so vam drugi morda povedali, odgovori obstajajo in jih lahko najdete – zapisani so v Svetem pismu. Niso tako zapleteni, da jih ne bi mogli razumeti. Poleg tega nam vlijejo upanje in nas razveselijo. Pomagajo nam lahko, da že danes zadovoljno živimo. Najprej pa si poglejmo vprašanje, ki vznemirja mnoge ljudi.

6. Zakaj mnogi mislijo, da Bogu ni mar za trpljenje ljudi?

⁶ Mnogi mislijo, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. »Ali ne bi bilo na svetu povsem drugače,« trdijo, »če  bi bilo Bogu mar?« Ko se ozremo okoli sebe, vidimo, da je svet prežet z vojnami, sovraštvom in bedo. Tudi mi sami zbolimo, prenašamo trpljenje ali pa nam smrt vzame koga od ljubljenih. Zato mnogi pravijo: »Ali ne bi Bog vsega tega preprečil, če bi mu bilo mar za nas in za naše težave?«

7. a) Kako verski učitelji mnoge navajajo k razmišljanju, da je Bog trdosrčen? b) Kaj Sveto pismo v resnici uči o preizkušnjah, ki jih doživljamo?

⁷ Še hujše pa je, da včasih verski učitelji navajajo ljudi k razmišljanju, da je Bog trdosrčen. Kako? Ko se zgodi kaj zelo hudega, jim rečejo, da je bila to Božja volja. Takšni učitelji pravzaprav za slabe reči, ki se dogajajo, krivijo Boga. Ali je Bog res takšen? Kaj Sveto pismo v resnici uči? V Jakobu 1:13 piše: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: ‚Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« Torej za hudobijo, ki jo vidite okoli sebe, nikoli ni kriv Bog. (Beri Job 34:10–12.) Res sicer dopušča, da se dogajajo slabe reči. Vendar je velika razlika med tem, da nekdo nekaj dopušča, in tem, da nekaj povzroča.

8., 9. a) Kako bi lahko ponazorili razliko med tem, da nekdo hudobijo dopušča, in tem, da jo povzroča? b) Zakaj bi bilo nepravično Bogu očitati, ker se je odločil, da ljudem pusti hoditi po napačni poti?

⁸ Zamislite si na primer modrega in ljubečega očeta, ki ima odraslega sina. Ta sin še vedno živi doma pri starših. Ko postane uporen in se odloči oditi od doma, ga oče ne skuša ustaviti. Sin začne živeti neprimerno in zabrede v težave. Ali je povzročitelj sinovih težav oče? Ne. (Luka 15:11–13) Podobno tudi Bog ljudi ne ustavi, ko si izberejo napačno pot v življenju. Vendar pa on ni povzročitelj problemov, ki zaradi tega nastanejo. Torej bi bilo gotovo nepravično kriviti Boga za vse težave, ki pestijo človeštvo.

 ⁹ Bog ima dobre razloge, da človeštvu pusti hoditi po napačni poti. Kot moder in mogočen Stvarnik svojih razlogov ljudem ni dolžan pojasnjevati. Toda ker nas ima rad, to vseeno počne. Več o teh njegovih razlogih boste spoznali v 11. poglavju. Vendar bodite prepričani, da Bog ni odgovoren za probleme, ki nas pestijo. Ravno nasprotno, daje nam edino upanje za rešitev! (Izaija 33:2)

10. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Bog odpravil vse posledice hudobije?

¹⁰ Poleg tega je Bog svet. (Izaija 6:3) To pomeni, da je neomadeževan in čist. V njem ni niti sledu hudobije. Zato mu lahko popolnoma zaupamo. Tega pa ne moremo trditi za ljudi, ki včasih postanejo pokvarjeni. Celo najbolj pošten človek na oblasti pogosto nima moči, da bi popravil škodo, ki jo povzročajo slabi ljudje. Bog pa je vsemogočen. Lahko in tudi bo odpravil vse posledice hudobije, ki jih čuti človeštvo. Ko bo Bog ukrepal, bo to storil tako, da bo zlo za vedno odstranil! (Beri Psalm 37:9–11.)

11. a) Kako Bog gleda na krivico? b) Kako Bog gleda na trpljenje, ki ga doživljate vi?

¹¹ Kako Bog gleda na to, kar se dogaja na svetu in v vašem življenju? Kot prvo, Sveto pismo uči, da Bog »ljubi pravico«. (Psalm 37:28) Torej se zelo zanima za to, kaj je prav in kaj narobe. Sovraži vsakršno krivico. V Svetem pismu piše, da je Boga bolelo srce, ko je bil svet v preteklosti poln hudobije. (1. Mojzesova 6:5, 6) Bog se ni spremenil. (Malahija 3:6) Še vedno mu ni všeč, ko mora gledati trpljenje, ki je razširjeno po vsem svetu. Prav tako mu je hudo, ko vidi, da ljudje trpijo. V Svetem pismu piše, da »mu je mar za vas«. (Beri 1. Petrovo 5:7.)

12., 13. a) Zakaj imamo dobre lastnosti, kot je ljubezen? Kako ljubezen vpliva na naš pogled na svet? b) Zakaj ste lahko prepričani, da bo Bog zares nekaj ukrenil glede svetovnih problemov?

 ¹² Zakaj smo lahko prepričani, da Bogu ni všeč, ko mora gledati trpljenje? Tu je še en dokaz. Sveto pismo uči, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:26) Potemtakem imamo dobre lastnosti zato, ker jih ima tudi Bog. Na primer, ali niste vznemirjeni, ko vidite, da trpijo nedolžni ljudje? Če je za takšne krivice mar vam, ste lahko prepričani, da je Bogu še toliko bolj.

¹³ Nekaj najboljšega pri ljudeh je sposobnost ljubiti. Tudi v tem smo podobni Bogu. Sveto pismo namreč uči: »Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8) Mi ljubimo, ker Bog ljubi. Ali bi vas ljubezen navedla na to, da bi odstranili trpljenje in krivico, ki ju vidite na svetu? Ali bi to storili, če bi bilo v vaši moči? Seveda bi! In ravno tako ste lahko prepričani, da bo tudi Bog odstranil trpljenje in krivico. Obljube, ki so omenjene v uvodu te knjige, niso le sanje ali prazni upi. Božje obljube se bodo zagotovo izpolnile! Da pa bi takšnim obljubam lahko verjeli, morate izvedeti več o Bogu, ki jih je dal.

14. Kako je Bogu ime in zakaj bi njegovo ime morali uporabljati?

¹⁴ Kaj storite, če želite, da bi vas kdo spoznal? Ali mu ne poveste svojega imena? Ali ima Bog ime? Mnoge religije  odgovarjajo, da mu je ime »Bog« ali »Gospod«, vendar to nista osebni imeni. Sta le naziva, kot na primer »kralj« in »predsednik«. Sveto pismo uči, da ima Bog veliko nazivov. Dva od njih sta tudi »Bog« in »Gospod«. Vendar Sveto pismo prav tako uči, da ima Bog osebno ime: Jehova. V Psalmu 83:18 piše: »Ti, ki ti je ime Jehova, [si] Najvišji nad vso zemljo.« Če v vašem svetopisemskem prevodu ni tega imena, lahko pogledate dodatek »Božje ime – pomen in raba«, da bi ugotovili, zakaj je tako. Dejstvo je, da se Božje ime v starodavnih svetopisemskih rokopisih pojavlja več tisočkrat. Torej Jehova želi, da njegovo ime poznate in ga  uporabljate. Lahko bi dejali, da se vam po Svetem pismu želi predstaviti.

15. Kaj pomeni ime Jehova?

¹⁵ Bog si je nadel ime, ki ima globok pomen. Njegovo ime, Jehova, pomeni, da lahko izpolni vsako obljubo, ki jo izreče, in da lahko izvrši vse, kar se nameni. * Njegovo ime je edinstveno in samo on ga lahko nosi. Jehova je edinstven v številnih pogledih. Zakaj lahko to rečemo?

16., 17. Kaj se lahko o Jehovu naučimo iz naslednjih nazivov: a) »Vsemogočni«, b) »Kralj večnosti« in c) »Stvarnik«?

 ¹⁶ Videli smo, da v Psalmu 83:18 o Jehovu piše: »Edino ti, ki ti je ime Jehova, [si] Najvišji.« Prav tako je samo on opisan kot »Vsemogočni«. Razodetje 15:3 pravi: »Velika in čudovita so tvoja dela, Bog Jehova, Vsemogočni. Pravične in zanesljive so tvoje poti, Kralj večnosti.« Naziv »Vsemogočni« nam pove, da je Jehova najmogočnejše bitje, kar jih je. Njegove moči se ne da z ničimer primerjati; je neprekosljiva. Naziv »Kralj večnosti« pa nas spomni na to, da je Jehova edinstven še drugače. Samo on obstaja že od nekdaj. V Psalmu 90:2 piše: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog.« Ta misel vzbuja strahospoštovanje, ali ne?

¹⁷ Jehova je edinstven tudi v tem, da je samo on Stvarnik. V Razodetju 4:11 beremo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« Vse, česar se lahko spomnite – od nevidnih duhovnih bitij v nebesih do zvezd, ki krasijo nočno nebo, sadja, ki raste na drevju, pa do rib, ki plavajo v oceanih in rekah – vse to obstaja zato, ker je Jehova Stvarnik!

18. Zakaj nekateri mislijo, da se z Bogom nikoli ne bi mogli zbližati, toda kaj o tem uči Sveto pismo?

¹⁸ Nekateri ljudje se ob tem, ko berejo o Jehovovih lastnostih, ki vzbujajo strahospoštovanje, počutijo nekoliko neprijetno. Bojijo se, da je Bog zanje preveč vzvišen in da se z njim ne bi mogli nikoli zbližati oziroma da je nemogoče, da bi takšnemu vzvišenemu Bogu sploh kaj pomenili. Toda ali je ta zamisel pravilna? Sveto pismo uči ravno nasprotno. O Jehovu pravi takole: »V resnici ni daleč nikomur izmed nas.« (Apostolska dela 17:27) Spodbuja nas celo: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« (Jakob 4:8)

19. a) Kako se lahko pričnemo zbliževati z Bogom in kako nam bo to koristilo? b) Katere Božje lastnosti so vam najbolj všeč?

 ¹⁹ Kako se lahko z Bogom zbližate? Kot prvo, še naprej delajte to, kar pravkar počnete – učite se o Bogu. Jezus je rekel: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Da, Sveto pismo uči, da spoznavanje Jehova in Jezusa vodi do »večnega življenja«! Kot smo že omenili, »Bog je ljubezen«. (1. Janezovo 4:16) Jehova pa ima še veliko drugih lepih in privlačnih lastnosti. V Svetem pismu na primer piše, da je Jehova »usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice«. (2. Mojzesova 34:6) »Si dober in rad odpuščaš,« še piše zanj v Svetem pismu. (Psalm 86:5) Je potrpežljiv. (2. Petrovo 3:9) Zvestovdan. (Razodetje 15:4) Ko boste Sveto pismo še podrobneje brali, boste videli, kako Jehova kaže, da ima te in še mnoge druge privlačne lastnosti.

20.–22. a) Ali to, da Boga ne moremo videti, pomeni, da se z njim ne moremo zbližati? Pojasnite. b) Na kaj vas bodo morda skušali navesti nekateri dobronamerni ljudje, toda kaj naj bi storili?

²⁰ Res je, da Boga ne morete videti, saj je neviden duh. (Janez 1:18; 4:24; 1. Timoteju 1:17) Vendar če se iz Svetega pisma učite o njem, lahko spoznate, kakšna oseba je. Kot je rekel psalmist, imate možnost gledati »Jehovovo lepoto«. (Psalm 27:4; Rimljanom 1:20) Več ko se boste o Jehovu naučili, resničnejši vam bo postal in več razlogov boste imeli, da ga boste vzljubili in se z njim zbližali.

²¹ Sčasoma boste razumeli, zakaj nas Sveto pismo uči, naj na Jehova gledamo kot na našega Očeta. (Matej 6:9) Ne samo da nam je dal življenje, ampak tudi želi, da bi živeli najbolje, kar se le da – enako kakor vsak ljubeč oče želi svojim otrokom. (Psalm 36:9) Poleg tega Sveto pismo uči, da ljudje lahko postanejo Jehovovi prijatelji. (Jakob 2:23)  Predstavljajte si – spletete lahko prijateljstvo s Stvarnikom vesolja!

²² Čez čas bodo morda nekateri dobronamerni ljudje začeli pritiskati na vas, da bi nehali preučevati Sveto pismo. Morda jih skrbi, da boste spremenili svoje verovanje. Toda ne dovolite, da vas kdor koli odvrne od tega, da bi dobili najboljšega prijatelja, ki ga sploh lahko imate.

23., 24. a) Zakaj naj bi še naprej postavljali vprašanja o tem, kar se učite? b) O čem bo govorilo naslednje poglavje?

²³ Seveda boste naleteli tudi na reči, ki jih ne boste takoj razumeli. Morda boste morali pokazati malo ponižnosti in prositi za pomoč, vendar ne odnehajte samo zato, ker bi vas bilo sram. Jezus je rekel, da je dobro biti ponižen, prav kakor majhen otrok. (Matej 18:2–4) In otroci, kakor vemo, postavljajo veliko vprašanj. Bog želi, da dobite odgovore. Sveto pismo pohvalno govori o nekaterih, ki so si želeli spoznati Boga. Skrbno so preiskovali Svete spise, da bi se prepričali, ali je to, kar se učijo, resnica. (Beri Apostolska dela 17:11.)

²⁴ Jehova najlaže spoznate tako, da preiskujete Sveto pismo. Ta knjiga se razlikuje od vseh drugih knjig. V čem? O tem bo govorilo naslednje poglavje.