1. Opiši vzdušje ob binkoštnem prazniku.

 NA ULICAH v Jeruzalemu je čutiti vznemirjenje. a S tempeljskega oltarja se dviga dim in leviti pojejo halelske psalme (psalmi od 113 do 118). Verjetno jih pojejo antifonalno oziroma tako, da drug drugemu odpevajo. Ulice so polne obiskovalcev. Prihajajo iz oddaljenih območij, kot so Elam, Mezopotamija, Kapadokija, Pont, Egipt in Rim. b Za kateri dogodek pa gre? Za binkošti, praznik, ki mu pravijo tudi dan darovanja prvih pridelkov. (4. Mojz. 28:26) Ta vsakoletni praznik zaznamuje konec ječmenove in začetek pšenične žetve. To je dan, poln veselja.

2. Kaj nenavadnega se zgodi ob binkoštih leta 33 n. št.?

² Približno ob deveti uri zjutraj tega prijetnega spomladanskega dne leta 33 n. št. pa se zgodi nekaj, čemur se bodo čudili še stoletja pozneje. Nenadoma se z neba zasliši »glasen zvok, kot bi privršal močan veter« oziroma »kot bi se bližal silovit vihar«. (Apd. 2:2; Slovenski standardni prevod) Močan zvok napolni hišo, kjer je zbranih okoli 120 Jezusovih učencev. Potem pa se zgodi nekaj nenavadnega. Prikažejo se jeziki, podobni ognjenim plamenom, in na vsakem od učencev obstoji po eden. c Nato se učenci napolnijo »s svetim duhom« in začnejo govoriti v tujih jezikih! Ko odidejo iz hiše in na jeruzalemskih ulicah srečajo obiskovalce, ti osupnejo, ko vidijo, da se učenci lahko pogovarjajo z njimi. Vsak jih sliši »govoriti v njegovem jeziku«. (Apd. 2:1–6)

3. a) Zakaj lahko rečemo, da je to, kar se je zgodilo ob binkoštih leta 33 n. št., prelomnica v zgodovini pravega čaščenja? b) Kako je bil Petrov govor povezan s »ključi nebeškega Kraljestva«?

³ Ta vznemirljiva pripoved opisuje prelomnico v pravem čaščenju – ustanovitev duhovnega Izraela, maziljene krščanske občine. (Gal. 6:16) Pa ne samo to. Ko je Peter tega dne nagovoril množico, je  uporabil prvega od treh »ključev nebeškega Kraljestva«. Vsak od teh ključev je odprl vrata do posebnih prednosti določeni skupini ljudi. (Mat. 16:18, 19) Prvi ključ je omogočil Judom in tistim, ki so se spreobrnili v judovstvo, da so sprejeli dobro novico in bili maziljeni z Božjim svetim duhom. d Tako so postali del duhovnega Izraela in s tem dobili upanje, da bodo vladali kot kralji in duhovniki v Mesijanskem kraljestvu. (Raz. 5:9, 10) Čez čas je bila ta prednost naklonjena tudi Samarijanom in kasneje Nejudom. Kaj se lahko današnji kristjani naučimo iz teh pomembnih dogodkov ob binkoštih leta 33 n. št.?

4. Kakšna je povezava med današnjo krščansko občino in občino, ki je bila ustanovljena leta 33 n. št.?

⁴ Krščanska občina je na začetku štela okoli 120 učencev, ki so bili »zbrani na enem kraju« – v zgornji sobi – in so bili maziljeni s svetim duhom. (Apd. 2:1) Do konca tistega dne je število krščenih posameznikov, ki so bili del te občine, naraslo na tisoče. To pa je bil šele začetek rasti organizacije, ki se veča še danes! Moški in ženske, ki sestavljajo novodobno krščansko občino, pred koncem te stvarnosti oznanjujejo »dobro novico o Kraljestvu [...] po vsej naseljeni zemlji, da jo bodo lahko slišali vsi narodi«. (Mat. 24:14)

5. Kakšne blagoslove je prineslo druženje s krščansko občino kristjanom v prvem stoletju in kakšne prinese nam danes?

⁵ Maziljeni kristjani in pozneje tisti, ki so del »drugih ovc«, so bili v krščanski občini duhovno okrepljeni. (Jan. 10:16) Ko je Pavel pisal  kristjanom v Rimu, je svoje cenjenje do tega, da se bratje in sestre v občini medsebojno podpirajo, izrazil takole: »Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam tako podelil kak duhovni dar, ki bi vas okrepil. Pravzaprav si želim, da bi spodbudili drug drugega – vi mene s svojo vero in jaz vas s svojo.« (Rim. 1:11, 12)

6., 7. Kako današnja krščanska občina izpolnjuje nalogo, da naj oznanjuje vsem narodom?

⁶ Današnja krščanska občina ima iste cilje, kot jih je imela občina v prvem stoletju. Delo, ki ga je Jezus zaupal svojim učencem, je polno izzivov, ampak je tudi navdušujoče. Naročil jim je: »Pojdite in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20)

⁷ Danes Jehova za opravljanje tega dela uporablja krščansko občino Jehovovih prič. Seveda je izziv oznanjevati ljudem, ki govorijo druge jezike. Toda Jehovove priče izdajamo svetopisemsko literaturo že v več kot 1000 jezikih. Če si dejavno povezan s krščansko občino in sodeluješ pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev, si lahko upravičeno vesel. Si del sorazmerno majhne skupine ljudi na zemlji, ki ima danes čast temeljito pričevati o Jehovovem imenu!

8. Kako nam pomaga krščanska občina?

⁸ Da bi v teh kritičnih časih zdržali in ohranili veselje, nam je Bog Jehova priskrbel svetovno bratovščino. Pavel je hebrejskim kristjanom napisal: »Premišljujmo drug o drugem, da bi se lahko spodbujali k ljubezni in dobrim delom. In ne izpuščajmo naših shodov, kakor je to nekaterim v navadi, ampak se med seboj spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidimo, da se bliža dan.« (Heb. 10:24, 25) Krščansko občino nam je Jehova podaril zato, da bi lahko spodbujali druge in bili tudi sami spodbujeni. Ostani blizu svojim duhovnim bratom in sestram. Ne izpuščaj krščanskih shodov!

9., 10. Kako so se nekateri dali na razpolago, da bi prišli do ljudi, ki govorijo kak drug jezik?

⁹ Samo predstavljaj si, kakšno vznemirjenje je zajelo to pisano skupino Judov in spreobrnjencev ob binkoštih leta 33 n. št.! Večina navzočih je verjetno govorila katerega od razširjenih jezikov, morda grščino ali hebrejščino. Toda zdaj »je vsak slišal učence govoriti v njegovem jeziku«. (Apd. 2:6) Gotovo so bili ganjeni, ko so dobro novico slišali v svojem maternem jeziku. Danes kristjani seveda nimamo čudežne sposobnosti govorjenja v tujih jezikih. Vendar so se mnogi dali na razpolago, da sporočilo o Kraljestvu širijo med ljudmi vseh narodov. Kako pa? Nekateri so se naučili novega jezika, da bi lahko sodelovali s katero od bližnjih tujejezičnih občin ali da bi se celo preselili v drugo državo. Takšni s svojim trudom pogosto naredijo velik vtis na tiste, ki jim prisluhnejo.

¹⁰ Vzemimo za primer Christine, ki je skupaj s sedmimi drugimi Pričami obiskovala tečaj gudžaratščine. Ko je srečala mlajšo sodelavko, ki je govorila ta jezik, jo je pozdravila v njenem jeziku. Na sodelavko je to naredilo vtis in želela je izvedeti, zakaj se Christine trudi, da bi se naučila tako težek jezik. Christine ji je lahko oznanjevala. Ženska pa ji je rekla: »To, kar želite povedati, mora biti res nekaj pomembnega.«

11. Kako se lahko pripravimo, da bi sporočilo o Kraljestvu oznanili ljudem, ki govorijo tuj jezik?

¹¹ Seveda se vsi ne moremo učiti tujega jezika. Vseeno pa smo lahko pripravljeni oznanjati kraljestveno sporočilo ljudem drugih jezikovnih skupin. Kako? Med drugim tako, da se s pomočjo aplikacije JW Language^® naučimo preprostega pozdrava v jeziku, ki ga  govorijo ljudje na našem področju. Naučimo se lahko tudi nekaj besednih zvez, ki bi pri teh ljudeh vzbudile zanimanje. Usmerimo jih na jw.org in jim pokažimo različne videoposnetke in publikacije, ki so na voljo v njihovem jeziku. Če na oznanjevanju uporabljamo ta orodja, občutimo enako veselje, kot so ga občutili naši bratje in sestre v prvem stoletju, ko so bili ljudje navdušeni, da so dobro novico slišali v svojem jeziku.

12. a) Kako je že prerok Joel omenjal čudežni dogodek, ki se je zgodil ob binkoštih leta 33 n. št.? b) Zakaj izpolnitev Joelove prerokbe v prvem stoletju ni bila nič nepričakovanega?

¹² Peter je »stopil naprej«, da bi spregovoril množici, sestavljeni iz ljudi različnih narodnosti. (Apd. 2:14) Vsem, ki so hoteli poslušati, je pojasnil, da je čudežno sposobnost govorjenja v drugih jezikih dal Bog in da se je s tem izpolnila Joelova prerokba: »Potem bom na vsakršne ljudi izlil svojega duha.« (Joel 2:28) Jezus je, preden se je dvignil v nebo, učencem povedal: »Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega pomočnika.« Nato je pojasnil, da bo ta pomočnik »duh«. (Jan. 14:16, 17)

13., 14. Kako si je Peter prizadeval doseči srce poslušalcev in kako ga lahko v tem posnemamo?

¹³ Peter je svoj govor množici sklenil z naslednjimi odločnimi besedami: »Vse izraelsko ljudstvo je lahko torej povsem prepričano, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi usmrtili na kolu, postavil za Gospoda in za Kristusa.« (Apd. 2:36) Seveda večina Petrovih poslušalcev ni bila navzoča, ko so Jezusa usmrtili na mučilnem kolu. Vseeno pa so za to dejanje nosili odgovornost kot narod. Toda upoštevaj, da je Peter svoje judovske rojake nagovoril spoštljivo in jim trkal na srce. Želel jih je spodbuditi h kesanju, ne  pa jih obsojati. Ali je bila množica, ki je poslušala Petra, zaradi njegovih besed užaljena? Sploh ne. Ko so to slišali, jih »je zabolelo srce«. Vprašali so: »Kaj moramo narediti?« Verjetno je Peter prav s svojim spoštljivim pristopom mnogim segel do srca in jih navedel na to, da so se pokesali. (Apd. 2:37)

¹⁴ Petra lahko posnemamo v tem, kako doseči srce ljudi. Ko oznanjujemo drugim, nam ni treba z njimi razpravljati o vsakem nesvetopisemskem pogledu, ki ga morda izrazijo. Raje se pogovarjajmo o točkah, glede katerih se lahko strinjamo. Če s poslušalcem ustvarimo skupni temelj, lahko taktno dopovedujemo iz Božje Besede. Če svetopisemske resnice predstavimo tako, da poudarimo skupne točke, je bolj verjetno, da se bodo iskreni ljudje nanje odzvali pozitivno.

15. a) Kaj je Peter rekel in kakšen je bil odziv? b) Zakaj lahko rečemo, da so tisoči, ki so ob binkoštih slišali dobro novico, še isti dan izpolnjevali pogoje za krst?

¹⁵ Ob binkoštih leta 33 n. št. je Peter vsem Judom in spreobrnjencem, ki so se odzvali, rekel: »Pokesajte se in naj se vsak od vas da krstiti v imenu Jezusa Kristusa.« (Apd. 2:38) Tako se je, verjetno v bazenih v Jeruzalemu ali njegovi bližini, krstilo približno 3000 ljudi. e Ali je bilo to dejanje nepremišljeno? Ali naj bi bilo to poročilo zgled za svetopisemske učence in otroke krščanskih staršev, da s krstom hitijo, čeprav nanj še niso pripravljeni? Seveda ne. Ne pozabimo, da so bili ti Judje in spreobrnjenci, ki so se na ta binkoštni dan leta 33 n. št. krstili, marljivi preučevalci Božje Besede. Poleg tega so že pripadali narodu, ki je bil posvečen  Jehovu. Prav tako so že dokazovali svojo gorečnost, saj so nekateri vsako leto prepotovali velike razdalje, da bi bili navzoči na tem prazniku. Ko so sprejeli življenjsko pomembne resnice o vlogi Jezusa Kristusa pri uresničevanju Božjega namena, so bili pripravljeni še naprej služiti Bogu – toda zdaj kot krščeni Kristusovi sledilci.

16. Kako so kristjani v prvem stoletju kazali požrtvovalnost?

¹⁶ Jehova je nedvomno blagoslavljal to skupino. Poročilo se nadaljuje: »Vsi, ki so začeli verovati, so se zbirali in imeli vse skupno. Prodajali so svoja zemljišča in imetje, potem pa izkupiček od prodaje razdelili med vse – vsak od njih je dobil, kolikor je potreboval.« f (Apd. 2:44, 45) Vsi pravi kristjani želimo posnemati njihovo ljubezen in požrtvovalnost.

17. Katere korake mora posameznik narediti, da bi izpolnil pogoje za krst?

¹⁷ Preden se posameznik posveti in krsti, mora narediti nekaj svetopisemskih korakov. Pridobiti si mora spoznanje iz Božje Besede. (Jan. 17:3) Poleg tega mora verovati in se za svoje preteklo življenje pokesati. To naredi tako, da pokaže, da mu je resnično žal za to, kar je prej delal. (Apd. 3:19) Nato pa se mora spreobrniti oziroma spremeniti in začeti delati to, kar je prav in v skladu z Božjo voljo. (Rim. 12:2; Efež. 4:23, 24) Ko vse te korake naredi, se v molitvi posveti Bogu in zatem krsti. (Mat. 16:24; 1. Pet. 3:21)

18. Katera čast je izkazana krščenim Kristusovim učencem?

¹⁸ Ali si posvečen, krščen učenec Jezusa Kristusa? Če si, bodi hvaležen za to čast, ki ti je izkazana. Tako kot učence v prvem stoletju, ki so bili napolnjeni s svetim duhom, lahko Jehova tudi tebe na izreden način uporabi, da temeljito pričuješ in izpolnjuješ njegovo voljo!