1.–3. Kaj se je Petru prikazalo v videnju in zakaj je pomembno, da razumemo pomen videnja?

 PIŠE se leto 36 n. št. Jesensko sonce greje Petra, medtem ko moli na strešni terasi hiše, ki stoji blizu morja v pristaniškem mestu Jopa. V tej hiši je na obisku že nekaj dni. To, da je pripravljen prenočevati tukaj, pokaže, da vsaj do neke mere ni obremenjen s predsodki. Lastnik hiše je Simon, ki je po poklicu strojar. Ni prav veliko Judov, ki bi bili pripravljeni prenočiti pri nekom takega poklica. a Vseeno se bo Peter kmalu naučil nečesa pomembnega o Jehovovi nepristranskosti.

² Med molitvijo Peter pade v zamaknjenost. To, kar se mu prikaže v videnju, bi vznemirilo vsakega Juda. Iz nebes se spušča nekaj podobnega ponjavi, v kateri so živali, ki so glede na Zakonik nečiste. Ko Peter sliši glas, ki mu naroči, naj jih zakolje in jé, odgovori: »Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.« Nato mu je kar trikrat rečeno: »Kar je Bog očistil, ne imej več za nečisto.« (Apd. 10:14–16) Petra to videnje zmede, toda ne za dolgo.

³ Kaj Petrovo videnje pomeni? Pomembno je, da razumemo njegov pomen, saj se v njem skriva pomembna resnica o tem, kako Jehova gleda na ljudi. Kot pravi kristjani ne moremo temeljito pričevati o Božjem kraljestvu, če se ne naučimo na ljudi gledati tako kot Bog. Da bi razvozlali pomen Petrovega videnja, si poglejmo dramatične dogodke, ki so se takrat odvijali.

4., 5. Kdo je bil Kornelij in kaj se je zgodilo, ko je molil?

⁴ Petru se ni niti sanjalo, da je prejšnji dan v Cezareji, ki leži približno 50 kilometrov severneje, od Boga dobil videnje tudi moški po imenu Kornelij. Ta je bil stotnik v rimski vojski in »veren človek«. b Bil je  tudi zgleden družinski poglavar, saj so »on in vsi, ki so živeli v njegovi hiši, častili Boga«. Kornelij se ni spreobrnil v judovstvo, ampak je bil neobrezan Nejud. Kljub temu je bil sočuten do revnih Judov in jim je materialno pomagal. Ta iskreni človek je »nenehno goreče molil k Bogu«. (Apd. 10:2)

⁵ Ko je Kornelij približno ob 15. uri molil, se mu je v videnju prikazal angel in mu rekel: »Bog je slišal tvoje molitve, videl je tvoje darove revnim in te ima v mislih.« (Apd. 10:4) Angel mu je zatem naročil, naj k sebi pokliče apostola Petra, kar je Kornelij tudi naredil. Kornelij, ki je bil neobrezan Nejud, je bil tik pred tem, da vstopi skozi vrata, ki so mu bila do takrat zaklenjena. Kmalu zatem je namreč izvedel za dobro novico o rešitvi.

6., 7. a) Povej eno ali dve doživetji, ki kažeta, da Bog odgovarja na molitve iskrenih posameznikov, ki želijo spoznati resnico o njem. b) Kaj lahko sklenemo iz takšnih primerov?

⁶ Ali Bog tudi danes odgovarja na molitve iskrenih posameznikov, ki želijo spoznati resnico o njem? Razmisli o naslednjem doživetju. V Albaniji je neka ženska sprejela Stražni stolp, v katerem je bil objavljen članek o vzgoji otrok. c Oznanjevalki, ki jo je obiskala, je rekla: »Ne boste mi verjeli, če vam povem, da sem Boga v molitvi prosila, naj mi pomaga vzgojiti moji hčerki. In zdaj mi je poslal vas! S temi informacijami ste mi segli do srca. Bile so prav tisto, kar sem potrebovala.« Ta ženska je skupaj s svojima hčerkama pričela preučevati Sveto pismo, kasneje pa se jim je pridružil tudi njen mož.

⁷ Ali je to osamljen primer? Sploh ne! Takšni primeri se vedno znova dogajajo po vsej zemlji – veliko prepogosto, da bi to lahko bilo naključje. Kaj lahko torej sklenemo? Kot prvo, Jehova odgovarja na molitve iskrenih posameznikov, ki  ga hočejo spoznati. (1. kra. 8:41–43; Ps. 65:2) Kot drugo pa to, da nas pri oznanjevanju podpirajo angeli. (Raz. 14:6, 7)

8., 9. Kaj je duh razodel Petru in kakšen je bil Petrov odziv?

⁸ Peter je bil še vedno na strešni terasi in je bil zmeden glede pomena videnja, ko so se hiši približali moški, ki jih je poslal Kornelij. (Apd. 10:17) Ali bo Peter, ki je trikrat rekel, da noče jesti hrane, ki je bila glede na Zakonik nečista, pripravljen iti s temi moškimi in vstopiti v hišo Nejuda? Bog mu je po svetem duhu razodel, kaj želi od njega. Petru je bilo rečeno: »Glej! Trije moški te iščejo. Pojdi dol in brez pomislekov odidi z njimi, saj sem jih jaz poslal.« (Apd. 10:19, 20) Videnje o nečistih živalih je Petra nedvomno pripravilo na to, da je zdaj sledil vodstvu svetega duha.

⁹ Ko je Peter izvedel, da je Korneliju angel naročil, naj pošlje ponj, je moške, ki so bili sicer Nejudje, »povabil noter in poskrbel, da so prenočili v hiši kot njegovi gostje«. (Apd. 10:23a) Ta poslušni apostol je že začel spreminjati svoje razmišljanje, ker je razumel, kaj v tem primeru želi Bog.

10. Kako Jehova vodi svoje ljudstvo in kaj se moramo morda vprašati?

¹⁰ Jehova še danes vodi svoje ljudstvo tako, da mu stvari postopno razodeva. (Preg. 4:18) Po svojem svetem duhu vodi »zvestega in preudarnega sužnja«. (Mat. 24:45) Občasno morda jasneje razumemo nauke iz Božje Besede ali pa se spremenijo določeni organizacijski postopki. Dobro je, da se vprašamo: »Kako se odzovem na takšne spremembe? Ali se v takšnih primerih podredim vodstvu svetega duha?«

11., 12. Kaj je Peter naredil, ko je prišel v Cezarejo, in česa se je naučil?

¹¹ Dan po videnju se je Peter še z devetimi drugimi – s tremi moškimi, ki jih je poslal Kornelij, in »šestimi brati« judovskega porekla iz Jope – odpravil v Cezarejo. (Apd. 11:12) Kornelij je v pričakovanju njegovega prihoda pri sebi »zbral svoje sorodnike in dobre prijatelje«, ki so bili očitno vsi Nejudje. (Apd. 10:24) Ko je Peter prispel, je naredil nekaj, česar si prej ne bi mogel niti zamisliti – vstopil je v hišo neobrezanega Nejuda! Pojasnil je: »Dobro veste, da Judu ni dovoljeno družiti se z Nejudom ali pa iti k njemu na obisk. Toda Bog mi je pokazal, da ne smem nobenega človeka imeti za omadeževanega ali nečistega.« (Apd. 10:28) Takrat je Peter že vedel, da se videnje, ki ga je prejel, ni nanašalo samo na vrsto hrane, ki se lahko uživa. Razumel je, da »nobenega človeka«, tudi nekoga, ki ni Jud, ne sme imeti za omadeževanega.

 ¹² Zbrani so z zanimanjem čakali, kaj jim bo Peter povedal. »Zdaj pa smo vsi zbrani tukaj pred Bogom Jehovom, da slišimo vse, kar ti je zapovedal govoriti,« je pojasnil Kornelij. (Apd. 10:33) Samo predstavljaj si, kako bi se počutil, če bi slišal koga od zainteresiranih reči kaj takega! Peter je začel s tehtno izjavo: »Zdaj pa mi je res jasno, da Bog ni pristranski, ampak da sprejema vsakega, ki ima strahospoštovanje do njega in dela, kar je prav, ne glede na to, iz katerega naroda prihaja.« (Apd. 10:34, 35) Peter se je naučil, da na to, kako Bog gleda na človeka, ne vpliva posameznikova rasa, narodnost ali kateri koli drug zunanji dejavnik. V nadaljevanju jim je govoril o Jezusovem oznanjevanju, smrti in vstajenju.

13., 14. a) Zakaj je bilo to, da so Kornelij in drugi Nejudje leta 36 n. št. postali kristjani, pomembno? b) Zakaj ne bi smeli ljudi soditi po njihovi zunanjosti?

¹³ Nato se je zgodilo nekaj, kar se ni še nikoli prej. »Ko je Peter še govoril«, je bil sveti duh izlit na »ljudi iz drugih narodov«. (Apd. 10:44, 45) To je edini primer v Svetem pismu, da je bil sveti duh izlit na koga, preden se je ta krstil. Peter je v tem videl znak Božjega odobravanja, zato je zbranim Nejudom »zapovedal, naj se dajo krstiti v imenu Jezusa Kristusa«. (Apd. 10:48) Ko so ti Nejudje leta 36 n. št. postali kristjani, je bil to znak, da se je obdobje, ko je Bog Judom kazal posebno naklonjenost, končalo. (Dan. 9:24–27) Peter je s tem, da je ob tej priložnosti prevzel pobudo in oznanjeval, uporabil še zadnjega od treh »ključev nebeškega Kraljestva«. (Mat. 16:19) S tem ključem je neobrezanim Nejudom odklenil vrata do priložnosti, da postanejo z duhom maziljeni kristjani.

¹⁴ Danes se oznanjevalci Kraljestva zavedamo, da »Bog [...] ni pristranski«. (Rim. 2:11) On hoče, da »bi bili rešeni vsakršni ljudje«. (1. Tim. 2:4) Zato ljudi nikoli ne smemo soditi po njihovi zunanjosti. Naša naloga je temeljito pričevati o Božjem kraljestvu. To pomeni, da oznanjujemo vsem ljudem ne glede na njihovo raso, narodnost, videz ali versko pripadnost.

15., 16. Zakaj so nekateri kristjani judovskega porekla kritizirali Petra in kako je Peter pojasnil svoje ravnanje?

¹⁵ Peter je gotovo že komaj čakal, da bo v Jeruzalemu poročal, kaj se je zgodilo, zato se je odpravil tja. Očitno je novica, da so »Božjo besedo sprejeli« neobrezani Nejudje, prišla v Jeruzalem pred njim. Kmalu po njegovem prihodu so ga »zagovorniki obreze začeli kritizirati«. Vznemirilo jih je to, da je šel v »hišo neobrezancev in z njimi jedel«. (Apd. 11:1–3) Problem ni bil to, ali Nejudje lahko postanejo Kristusovi sledilci ali ne. Učenci judovskega porekla so vztrajali, da morajo Nejudje spoštovati Zakonik  – med drugim tudi obrezo – če hočejo, da bi bilo njihovo čaščenje Jehova sprejemljivo. Očitno so se nekateri učenci težko ločili od Mojzesovega Zakonika.

¹⁶ Kako je Peter pojasnil svoje ravnanje? Glede na Apostolska dela 11:4–16 je navedel štiri dokaze, da je šlo za nebeško vodstvo: 1. videnje, ki mu ga je naklonil Bog (vrstice 4–10); 2. navodilo, ki ga je dobil od svetega duha (vrstici 11, 12); 3. angelov obisk pri Korneliju (vrstici 13, 14) in 4. izlitje svetega duha na Nejude (vrstici 15, 16). Na koncu pa je postavil zelo tehtno vprašanje glede verujočih Nejudov: »Bog jim je torej dal isti brezplačni dar [svetega duha], kot ga je dal nam [Judom], ki smo začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem potem jaz, da bi lahko oviral Boga?« (Apd. 11:17)

17., 18. a) Kakšno pomembno odločitev so morali judovski kristjani sprejeti, ko so slišali, kaj je rekel Peter? b) Zakaj je morda izziv ohraniti enotnost občine in kaj je dobro, da se vprašamo?

¹⁷ Ko so judovski kristjani slišali, kaj je rekel Peter, so morali sprejeti pomembno odločitev. Ali se bodo lahko znebili vseh predsodkov in sprejeli novokrščene Nejude za sokristjane? Poročilo nam pove: »Ko so bratje [apostoli in drugi judovski kristjani] to slišali, so nehali ugovarjati in so začeli slaviti Boga z besedami: ‚Bog torej hoče, da se tudi ljudje iz drugih narodov pokesajo, zato da bi lahko dobili življenje.‘« (Apd. 11:18) Ker so bili pripravljeni spremeniti svoje razmišljanje, so ohranili enotnost občine.

¹⁸ Ohranjanje enotnosti je tudi danes lahko izziv, saj pravi častilci prihajajo »iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov«. (Raz. 7:9) Tako v mnogih občinah najdemo pisano množico ljudi različnih ras, kultur in porekel. Dobro je, da se vprašamo: »Ali sem iz svojega srca izkoreninil še zadnje sledi predsodkov? Ali sem, v nasprotju z ljudmi v tem svetu, ki se povzdigujejo nad druge, odločen, da s svojimi brati in sestrami ne bom ravnal tako?« Spomni se, kaj se je Petru (Kefu) zgodilo nekaj let po tem, ko so prvi Nejudje postali kristjani. Ker je dovolil, da so nanj vplivali predsodki drugih, se je »nehal družiti« s kristjani nejudovskega  porekla. Zato mu je Pavel moral odkrito povedati, da to, kar dela, ni prav. (Gal. 2:11–14) Vedno pazimo, da se ne bi ujeli v past predsodkov.

19. Komu so začeli oznanjevati kristjani v Antiohiji in kakšen je bil rezultat?

¹⁹ Ali so Jezusovi sledilci začeli oznanjevati neobrezanim Nejudom? Bodi pozoren, kaj se je kasneje zgodilo v sirski Antiohiji. d V tem mestu je živela velika judovska skupnost, kljub temu pa odnosi med Judi in Nejudi večinoma niso bili sovražni. Zato je bilo to dobro področje za oznanjevanje Nejudom. Prav v Antiohiji so nekateri učenci judovskega porekla začeli oznanjati dobro novico »grško govorečim ljudem«. (Apd. 11:20) Oznanjevali niso samo grško govorečim Judom, ampak tudi neobrezanim Nejudom. Jehova je blagoslovil njihovo delo in »veliko ljudi je začelo verovati«. (Apd. 11:21)

20., 21. Kako je Barnaba pokazal skromnost in kako ga lahko posnemamo pri oznanjevanju?

²⁰ Da bi se oznanjevalo ljudem, ki so bili pripravljeni poslušati, je jeruzalemska občina tja poslala Barnaba. Vendar je bilo zanimanje za dobro novico očitno tako veliko, da sam ni mogel opraviti vsega dela. Smiselno bi bilo, da bi Barnabu na pomoč priskočil Savel, ki naj bi postal apostol narodom. (Apd. 9:15; Rim. 1:5) Ali je Barnaba v Savlu videl tekmeca? Ravno nasprotno, pokazal je skromnost in se nanj obrnil po pomoč. Na svojo pobudo je šel v Tarz, ga tam poiskal in pripeljal v Antiohijo. V tamkajšnji občini sta eno leto krepila učence. (Apd. 11:22–26a)

²¹ Kako lahko pokažemo skromnost pri oznanjevanju? Skromen človek se med drugim zaveda svojih omejitev. Vsak ima svoje talente in sposobnosti. Na primer, nekateri so morda uspešni pri neformalnem oznanjevanju in oznanjevanju po hišah, medtem ko jim težave povzroča opravljanje ponovnih obiskov ali vzpostavljanje svetopisemskih tečajev. Zakaj ne bi prevzel pobude in prosil za pomoč, če bi se rad izboljšal v kateri od oblik oznanjevanja? Tako boš bolj uspešen in vesel oznanjevalec. (1. Kor. 9:26)

22., 23. Kako so bratje v Antiohiji pokazali bratsko ljubezen in kako danes Božje ljudstvo ravna podobno?

²² V Antiohiji so bili »učenci po Božji volji prvič poimenovani kristjani«. (Apd. 11:26b) To ime, ki jim ga je dal Bog, ustrezno opiše tiste, ki se v življenju zgledujejo po Kristusu. Kaj se je zgodilo, ko so ljudje iz drugih narodov postali kristjani? Ali se je med verniki judovskega in  nejudovskega porekla spletla bratska ljubezen? Razmisli, kaj se je zgodilo, ko je okoli leta 46 n. št. prišlo do velike lakote. e V tistem času so lakote zelo prizadele revne, ki niso imeli prihrankov in zalog hrane. Med to lakoto so kristjani judovskega porekla, ki so živeli v Judeji in so očitno bili večinoma revni, potrebovali hrano in potrebščine. Ko so za to izvedeli bratje in sestre v Antiohiji – tudi tisti nejudovskega porekla – so sovernikom v Judeji poslali »zbrano pomoč«. (Apd. 11:29) To je bil res pravi izraz bratske ljubezni!

²³ Nič drugače ni med Božjim ljudstvom danes. Ko izvemo, da so se naši bratje in sestre – v drugi deželi ali blizu nas – znašli v pomanjkanju, jim z veseljem priskočimo na pomoč. Podružnični odbori hitro poskrbijo za ustanovitev odborov za pomoč ob nesrečah, zato da bi se pomagalo sovernikom, ki so jih morda prizadele naravne nesreče, kot so orkani, potresi in cunamiji. Vsa takšna pomoč je dokaz tega, da med nami vlada pristna bratska ljubezen. (Jan. 13:34, 35; 1. Jan. 3:17)

24. Kako lahko pokažemo, da resno jemljemo pomen videnja, ki ga je dobil Peter?

²⁴ Pravi kristjani zelo resno jemljemo pomen videnja, ki ga je Peter v prvem stoletju dobil na strešni terasi v Jopi. Častimo nepristranskega Boga. On želi, da temeljito pričujemo o njegovem Kraljestvu. To zajema oznanjevanje drugim ne glede na njihovo raso, narodnost ali družbeni položaj. Zato bodimo odločeni, da bomo vsem, ki so pripravljeni prisluhniti, dali priložnost, da se odzovejo na dobro novico. (Rim. 10:11–13)