1., 2. Kateri trije moški potujejo iz Filipov v Tesaloniko in o čem morda razmišljajo?

 MED skalnatimi gorskimi grebeni se vije zelo prometna cesta, ki so jo zgradili izkušeni rimski graditelji. Na njej se občasno sliši riganje oslov, ropotanje koles po gosto posejanih tlakovcih in trušč različnih popotnikov, med katerimi so najverjetneje vojaki, trgovci in rokodelci. Po tej cesti potujejo tudi trije moški, Pavel, Sila in Timotej. So na poti iz Filipov v več kot 130 kilometrov oddaljeno Tesaloniko. Potovanje niti slučajno ni enostavno, še posebej ne za Pavla in Sila. Rane, ki sta jih dobila v Filipih, kjer so ju prešibali, se jima še niso povsem zacelile. (Apd. 16:22, 23)

² Kako jim uspe, da ne razmišljajo o dolgi poti, ki je še pred njimi? Gotovo jim pomaga pogovor. Še vedno se živo spominjajo, kako vznemirljivo je bilo, ko so v Filipih ječar in njegova družina postali kristjani. Zaradi tega doživetja so ti trije popotniki še bolj odločeni, da naprej oznanjujejo Božjo besedo. Toda ko se približujejo obalnemu mestu Tesalonika, se morda sprašujejo, kako jih bodo sprejeli Judje v tem mestu. Jih bodo napadli, mogoče celo prešibali, tako kot se je to zgodilo v Filipih?

3. Kako je Pavel, s tem da je zbral pogum za oznanjevanje, dal zgled tudi nam?

³ Pavel je v pismu, ki ga je kasneje pisal kristjanom v Tesaloniki, takole opisal svoje občutke: »Čeprav smo v Filipih najprej trpeli in so se znašali nad nami, kot to sami veste, smo s pomočjo našega Boga zbrali pogum in vam kljub velikemu nasprotovanju povedali Božjo dobro novico.« (1. Tes. 2:2) Kot kaže, je hotel Pavel reči, da ga je bilo strah iti v Tesaloniko, še posebej za tem, kar se je zgodilo v Filipih. Ali lahko razumeš njegove občutke? Ali ti je kdaj težko oznanjati dobro novico? Pavel je zaupal Jehovu, da ga bo okrepil in da se bo z njegovo pomočjo opogumil. Če preučiš njegov zgled, bo to lahko uspelo tudi tebi. (1. Kor. 4:16)

4. Zakaj lahko rečemo, da je Pavel v Tesaloniki verjetno ostal dlje kot tri tedne?

⁴ Iz poročila izvemo, da je Pavel v tesaloniški sinagogi oznanjeval tri šabate. Ali to pomeni, da je v mestu ostal samo tri tedne? Ni nujno. Ne vemo na primer, kdaj je po svojem prihodu v mesto prvič šel v sinagogo. Poleg tega nam njegova pisma odkrijejo, da je v Tesaloniki skupaj s sodelavcema delal, da so se lahko preživljali. (1. Tes. 2:9; 2. Tes. 3:7, 8) Pavel je med tem, ko je bil v tem mestu, od bratov v Filipih tudi dvakrat prejel materialno pomoč. (Fil. 4:16) Torej je v Tesaloniki verjetno ostal dlje kot samo tri tedne.

5. Kako je Pavel skušal vzbuditi zanimanje svojih poslušalcev?

⁵ Ko se je Pavel opogumil za oznanjevanje, je po svoji navadi obiskal sinagogo. »S prisotnimi je tri šábate zapored razpravljal na podlagi Svetih spisov. Razlagal jim je in jim s sklicevanjem na odlomke iz Svetih spisov dokazoval, da je Kristus moral trpeti in vstati od mrtvih. Govoril je: ‚Kristus je prav ta Jezus, ki vam ga jaz oznanjam.‘« (Apd. 17:2, 3) Upoštevaj, da Pavel ni skušal vplivati na čustva svojih poslušalcev, ampak se je usmeril na njihov um. Vedel je, da tisti, ki prihajajo v sinagogo, poznajo Svete spise in jih spoštujejo. Problem je bil samo v tem, da jih niso razumeli povsem. Zato je z njimi razpravljal na podlagi Svetih spisov. Razlagal in dokazoval jim je, da je bil Jezus iz Nazareta obljubljeni Mesija oziroma Kristus.

6. Kako je Jezus pojasnjeval na podlagi Svetih spisov in kakšen je bil odziv?

⁶ Pavel je posnemal Jezusa, ki je za temelj svojega poučevanja uporabljal Svete spise. Jezus je na primer med služenjem na zemlji svojim sledilcem pojasnjeval, da bo moral Sin človekov glede na to, kar piše v Svetih spisih, trpeti, umreti in da bo obujen od mrtvih. (Mat. 16:21) Po vstajenju se je prikazal svojim učencem. Že samo to je bil dovolj velik dokaz, da je govoril resnico. Vendar je Jezus naredil še nekaj. Glede tega, kar je povedal dvema svojima učencema, beremo: »Nato jima je začel razlagati vse, kar se je v Svetih spisih nanašalo nanj. Začel je pri Mojzesovih spisih in celotnih Preroških spisih.« Kako sta se učenca na to odzvala? Drug drugemu sta rekla: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril in pojasnjeval Svete spise?« (Luk. 24:13, 27, 32)

7. Zakaj je pomembno, da poučujemo na podlagi Svetega pisma?

⁷ Sporočilo iz Božje Besede ima močan vpliv. (Heb. 4:12) Zato tudi danes kristjani poučujemo na podlagi te Besede, tako kot so to delali Jezus, Pavel in apostoli. Tudi mi z ljudmi razpravljamo in jim razlagamo pomen tega, kar piše v Svetem pismu. Poleg tega pa to, kar učimo, dokazujemo tako, da Sveto pismo odpremo in stanovalcem pokažemo,  kaj v njem piše. Sporočilo, ki ga oznanjamo, ni naše. S tem da pogosto beremo iz Svetega pisma, pomagamo ljudem razumeti, da ne oznanjamo lastnih zamisli, ampak Božje nauke. Tudi za nas je dobro, da ohranimo v mislih dejstvo, da sporočilo, ki ga oznanjamo, trdno temelji na Božji Besedi. Temu sporočilu lahko povsem zaupamo. To nam pomaga, da ga oznanjamo s prepričanostjo in pogumno, tako kot je to delal Pavel.

8.–10. a) Kako so se ljudje v Tesaloniki odzvali na dobro novico? b) Zakaj so bili nekateri Judje ljubosumni na Pavla? c) Kaj so naredili Judje, ki so nasprotovali dobri novici?

⁸ Pavel je že izkusil, kako resnične so Jezusove besede: »Suženj ni večji od svojega gospodarja. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas, in če so izpolnjevali mojo besedo, bodo izpolnjevali tudi vašo.« (Jan. 15:20) Ravno takšen mešan odziv je Pavel doživel v Tesaloniki – nekateri so njegove besede navdušeno sprejeli in jih izpolnjevali, drugi pa so tem besedam nasprotovali. O teh, ki so se pozitivno odzvali, Luka piše: »Nekateri od njih [Judov] so sprejeli vero in se pridružili Pavlu in Silu. To je naredilo tudi veliko Grkov, ki so častili Boga, in kar precej uglednih žensk.« (Apd. 17:4) Gotovo so bili ti novi učenci veseli, da so zdaj razumeli Svete spise.

⁹ Nekateri so Pavlove besede cenili, ampak drugi so bili na Pavla jezni. Sporočilo, ki ga je Pavel oznanjal, je sprejelo »veliko Grkov«, zato so bili nekateri Judje v Tesaloniki ljubosumni na njegov uspeh. Ti Judje so si druge prizadevali spreobrniti v judovsko vero, zato so o naukih iz Hebrejskih spisov poučevali tudi grško govoreče Nejude in nanje gledali, kot da so njihova last. Zdaj pa je bilo naenkrat videti, kot da jim je Pavel te Grke ukradel, in to ravno v sinagogi! Judje so bili besni.

¹⁰ Luka nam pove, kaj se je potem zgodilo: »Judje so postali ljubosumni, zato so nabrali nekaj nepridipravov, ki so postopali po trgu. Potem ko so zbrali kar precej ljudi, so vsi skupaj začeli v mestu povzročati nemir. Napadli so Jázonovo hišo in iskali Pavla in Sila, da bi ju pripeljali ven k zbrani množici. Ko ju niso našli, so Jázona in nekaj bratov odvlekli k mestnim voditeljem. Vpili so: ‚Ljudje, ki vsepovsod povzročajo težave, so zdaj prišli še sem! Ta Jázon pa jih je sprejel v svoj dom. Vsi ti ravnajo v nasprotju s cesarjevimi odredbami. Govorijo, da je kralj nekdo drug, namreč Jezus.‘« (Apd. 17:5–7) Kakšne posledice bi lahko ta izbruh drhali imel za Pavla in njegova sodelavca?

11. Česa so obtožili Pavla in njegova sodelavca in katero odredbo so morda imeli v mislih? (Glej podčrtno opombo.)

 ¹¹ Drhal lahko naredi veliko slabega. Pobesnelo divja kot narasla reka – močno in nenadzorovano. In prav z drhaljo so se Judje hoteli znebiti Pavla in Sila. Potem ko so v mestu povzročili nemir, so skušali mestne voditelje prepričati, da so obtožbe, ki jih navajajo, tehtne. Pavla in sodelavca, s katerima je oznanjeval Kraljestvo, so obtožili dveh stvari. Najprej tega, da »vsepovsod povzročajo težave«, čeprav ti trije moški niso povzročili nemira v Tesaloniki. Druga obtožba pa je bila veliko resnejša. Judje so trdili, da ti misijonarji oznanjajo drugega kralja, namreč Jezusa, in s tem kršijo cesarjeve odredbe. a

12. Kaj kaže, da bi kristjanom v Tesaloniki lahko obtožbe, izrečene proti njim, prinesle hude posledice?

¹² Spomni se, da so verski voditelji nečesa podobnega obtožili že Jezusa. Pilatu so rekli: »Tega človeka smo zalotili, da navaja naš narod na nepokorščino [...] ter da zase pravi, da je Kristus, kralj.« (Luk. 23:2) Morda je Pilat Jezusa obsodil na smrt zato, ker se je bal, da bi cesar zanj mislil, da opravičuje izdajo. Podobno bi tudi kristjanom v Tesaloniki lahko obtožbe, izrečene proti njim, prinesle hude posledice. V nekem priročniku piše: »Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da so se znašli v veliki nevarnosti, saj ‚je bilo za obtožene pogosto usodno že to, da je kdo zanje samo namigoval, da so izdali cesarja‘.« Ali je bil ta sovražni napad uspešen?

13., 14. a) Zakaj napad drhali ni bil uspešen? b) Kako je bil Pavel v skladu z Jezusovim nasvetom oprezen in kako ga lahko v tem posnemamo?

¹³ Drhali v Tesaloniki ni uspelo ustaviti oznanjevanja. Zakaj ne? Med drugim zato, ker Pavla in Sila niso mogli najti. Poleg tega so mestni voditelji očitno dvomili o verodostojnosti obtožb. Za Jazona in druge brate, ki so jih prej privedli pred njih, so zahtevali varščino, morda v obliki denarja, in jih nato izpustili. (Apd. 17:8, 9) Pavel je poslušal Jezusov nasvet: »Bodite oprezni kakor kače in nedolžni kakor golobi.« (Mat. 10:16) Preudarno se je izognil nevarnosti, zato da bi lahko oznanjeval kje drugje. To, da je bil Pavel pogumen, ni pomenilo, da je bil nepremišljen. Kako ga lahko kristjani v tem posnemamo?

¹⁴ V novodobnem času duhovščina tako imenovanega krščanstva pogosto hujska drhali proti Jehovovim pričam. Obtožujejo nas, da smo uporniki in izdajalci, in s tem skušajo vplivati na vladarje, da  bi ukrepali proti nam. Podobno kot preganjalce v prvem stoletju tudi današnje nasprotnike k temu žene ljubosumje. Toda pravi kristjani se nočemo izpostavljati težavam. Če je le mogoče, se s takšnimi jeznimi, nerazumnimi ljudmi ne prerekamo. Raje si prizadevamo naprej opravljati svoje delo v miru in se morda vrnemo pozneje, ko se stvari pomirijo.

15. Kako so se Berojci odzvali na dobro novico?

¹⁵ Pavla in Sila so zaradi njune varnosti poslali v približno 65 kilometrov oddaljeno Berojo. Ko sta prispela tja, je Pavel odšel v sinagogo in začel govoriti ljudem, ki so bili tam zbrani. Gotovo je bil zelo vesel, da je našel ljudi, ki so bili pripravljeni poslušati. Luka je zapisal, da so bili Judje v Beroji »bolj odprti od tistih v Tesaloníki, saj so sporočilo sprejeli z zelo velikim zanimanjem. Vsak dan so skrbno preiskovali Svete spise, da bi videli, ali je to, kar so slišali, res.« (Apd. 17:10, 11) Ali to pomeni, da so imeli tudi tisti Tesaloničani, ki so sprejeli resnico, napačno stališče? Sploh ne. Njim je Pavel kasneje napisal: »Nenehno se zahvaljujemo Bogu. Božje besede, ki ste jo slišali od nas, niste sprejeli kot človeško besedo, ampak kot takšno, kakršna v resnici je, kot Božjo besedo. In ta beseda v vas, ki verujete, tudi deluje.« (1. Tes. 2:13) Zakaj pa so bili Judje v Beroji tako odprti?

16. Zakaj so Berojci upravičeno opisani kot odprti?

¹⁶ Čeprav so Berojci slišali nekaj novega, niso bili nezaupljivi ali pretirano kritični, po drugi strani pa tudi ne lahkoverni. Najprej so Pavlu skrbno prisluhnili. Zatem so to, kar so se naučili,  preverili v Svetih spisih, ki jim jih je Pavel prej pojasnil. Poleg tega so Božjo Besedo skrbno preučevali vsak dan in ne samo ob šabatih. To so delali z velikim zanimanjem. Hoteli so ugotoviti, kaj v Svetih spisih še piše glede tega novega nauka. Bili so tudi dovolj ponižni, da so zatem naredili spremembe, saj »so številni od njih sprejeli vero«. (Apd. 17:12) Nič čudnega torej, da jih Luka opiše kot odprte!

17. Zakaj bi morali posnemati Berojce in kako lahko to delamo, tudi če smo že dolgo v resnici?

¹⁷ Ti Berojci niso niti pomislili na to, da bo njihov odziv na dobro novico zapisan v Božjo Besedo in da bo zgled tudi nam danes. Naredili so točno to, kar je Pavel upal, da bodo naredili, in kar je Bog Jehova želel, da naredijo. Tudi mi spodbujamo ljudi, naj ravnajo enako – naj skrbno preiščejo Sveto pismo, tako da bi njihova vera trdno temeljila na Božji Besedi. Kaj pa potem, ko smo resnico iz Svetega pisma že sprejeli? Ali moramo še vedno kazati enako stališče kot Berojci? Vsekakor. Takrat je še bolj pomembno, da se goreče učimo od Jehova in da to, kar se naučimo, takoj udejanjamo. S tem Jehovu dovolimo, da nas oblikuje in poučuje v skladu s svojo voljo. (Iza. 64:8) Tako smo za našega nebeškega Očeta še naprej koristni in mu v vsem ugajamo.

18., 19. a) Zakaj je Pavel odšel iz Beroje in zakaj lahko kljub temu rečemo, da je pokazal vztrajnost, ki je vredna posnemanja? b) Komu je Pavel zatem želel oznanjevati in kje?

¹⁸ Pavel v Beroji ni ostal dolgo. Poročilo se nadaljuje: »Ko pa so Judje iz Tesaloníke izvedeli, da Pavel oznanja Božjo besedo tudi v Beróji, so prišli tja, da bi nahujskali in razburili ljudi. Bratje so poskrbeli, da je Pavel takoj odpotoval proti morju, Sila in Timotej pa sta ostala v Beróji. Nekaj bratov je Pavla spremljalo vse do Aten. Preden so se vrnili, jim je Pavel naročil, naj Sila in Timotej čim prej prideta k njemu.« (Apd. 17:13–15) Nasprotniki dobre novice so bili res nepopustljivi! Niso bili zadovoljni s tem, da so Pavla pregnali iz Tesalonike. Prišli so tudi v Berojo in skušali še tam povzročiti podobne težave, ampak jim ni uspelo. Pavel je vedel, da ima zelo veliko področje, zato je preprosto odšel drugam in tam oznanjeval. Bodimo tudi mi podobno odločeni, da ne popustimo tistim, ki bi hoteli ustaviti naše oznanjevanje!

¹⁹ Pavel se je med temeljitim oznanjevanjem Judom v Tesaloniki in Beroji gotovo veliko naučil o tem, kako pomembno je biti pri oznanjevanju pogumen in drugim pojasnjevati na podlagi Svetih spisov. Tudi mi smo se iz tega veliko naučili. Zdaj pa je Pavla čakalo drugačno občinstvo – Nejudje v Atenah. Kako mu je šlo v tem mestu? To bomo videli v naslednjem poglavju.