1. O čem so prepričani Pavel in njegova sodelavca in zakaj?

 LADJA s figuro Zevsovih sinov na premcu – verjetno gre za veliko ladjo, ki prevaža žito – potuje s sredozemskega otoka Malta proti Italiji. Smo okoli leta 59 n. št. Na krovu so apostol Pavel – jetnik v spremstvu stražarja – ter sokristjana Luka in Aristarh. (Apd. 27:2) V nasprotju s posadko ladje ti trije oznanjevalci dobre novice ne iščejo zaščite pri sinovih grškega boga Zevsa – pri dvojčkih Kastorju in Poluksu.l (Apd. 28:11) Pavel in njegova sodelavca služijo Jehovu, ki je razodel, da bo Pavel v Rimu pričeval o resnici in da bo stopil pred cesarja. (Apd. 23:11; 27:24)

2., 3. Po kateri poti gre ladja in kdo stalno stoji Pavlu ob strani?

² Ladja se zasidra v lepem sicilijanskem mestu Sirakuze, ki se po pomembnosti lahko kosa z Atenami in Rimom, po treh dneh postanka pa odpluje do Regija, ki leži na konici italijanskega škornja. Nato se odpravi proti italijanskemu pristanišču Puteoli (blizu današnjega Neaplja) in ob pomoči južnega vetra to pot, dolgo 320 kilometrov, opravi v najkrajšem možnem času, saj tja prispe že naslednji dan. (Apd. 28:12, 13)

³ Pavel je zdaj na zadnjem delu svojega potovanja v Rim, kjer bo stopil pred cesarja Nerona. »Bog vse tolažbe« mu ves čas potovanja stoji ob strani. (2. Kor. 1:3) Kot bomo videli, ga ne neha podpirati in tudi Pavel ne izgubi gorečnosti za misijonarsko delo.

4., 5. a) Kdo je v Puteolih gostoljubno sprejel Pavla in njegova sodelavca in zakaj je Pavel imel takšno svobodo? b) Kako lahko kristjanom, tudi ko so v zaporu, koristi lepo vedenje?

⁴ V Puteolih so Pavel in njegova sodelavca našli brate. Luka poroča: »Ti so nas prosili, naj ostanemo pri njih sedem dni.« (Apd. 28:14) Res čudovit zgled krščanskega gostoljubja! Nedvomno so bili ti bratje za svojo gostoljubnost bogato poplačani, ko so jih Pavel in njegova sodelavca duhovno spodbudili. Toda zakaj je Pavel imel takšno svobodo,  čeprav je bil jetnik? Verjetno zato, ker si je pridobil popolno zaupanje svojih rimskih stražarjev.

⁵ Podobno tudi Jehovovi služabniki v zaporih in koncentracijskih taboriščih pogosto dobijo posebne prednosti, ker se vedejo krščansko. Na primer: v Romuniji je moški, ki je bil zaradi ropa obsojen na 75 let zapora, začel preučevati Božjo Besedo in povsem spremenil svojo osebnost. Uprava zapora mu je zaradi te spremembe dala nalogo, da v mestu nabavlja za zapor – in to brez spremstva. Najbolj pomembno pa je seveda to, da s svojim lepim vedenjem slavimo Jehova. (1. Pet. 2:12)

6., 7. Na kakšen izreden način so bratje iz Rima pokazali ljubezen?

⁶ Od Puteolov so Pavel in njegova sodelavca verjetno šli peš kakih 50 kilometrov do Capue ob Apijevi cesti, ki je vodila v Rim. S te znamenite ceste, tlakovane z velikimi ploščami lave, je bil čudovit razgled na italijansko podeželje in ponekod tudi na Sredozemsko morje. Popotnike je peljala skozi Pontinsko močvirje, ki je ležalo približno 60 kilometrov pred Rimom in kjer je stal Apijev trg. Ko so bratje v Rimu slišali novico o Pavlu in njegovih sodelavcih, so jim, kot poroča Luka, nekateri prišli naproti do Apijevega trga, drugi pa so čakali pri Treh Krčmah, počivališču, ki je stalo kakih 50 kilometrov iz Rima. To je bil izreden izraz ljubezni! (Apd. 28:15)

⁷ Apijev trg ni bil udoben kraj za popotnika, ki je po napornem potovanju potreboval počitek. Rimski pesnik in satirik Horacij je za ta trg napisal, da je bil »natrpan z mornarji in osornimi lastniki gostišč«. Dodal je tudi, da je bila »voda ogabna«. Tam ni hotel niti jesti! Kljub vsemu temu so bratje iz Rima z veseljem čakali Pavla in njegova sodelavca, zato da bi jih pospremili na zadnjem delu poti.

8. Zakaj se je Pavel zahvalil Bogu, ko je zagledal svoje brate?

 ⁸ »Ko jih je Pavel zagledal,« pravi poročilo, »se je zahvalil Bogu in se opogumil.« (Apd. 28:15) Že samo to, da je zagledal svoje drage brate, med katerimi so morda bili tudi taki, ki jih je poznal osebno, ga je okrepilo in potolažilo. Zakaj se je Pavel zahvalil Bogu? Vedel je, da je nesebična ljubezen ena od lastnosti sadu duha. (Gal. 5:22) Tudi danes sveti duh navede kristjane, da se žrtvujejo drug za drugega in tolažijo tiste, ki to potrebujejo. (1. Tes. 5:11, 14)

9. Kako lahko posnemamo brate, ki so šli Pavlu naproti?

⁹ Sveti duh na primer navede gostoljubne brate in sestre, da poskrbijo za okrajne nadzornike, misijonarje in druge polnočasne služabnike, med katerimi je veliko takih, ki so se morali zelo žrtvovati, da bi lahko naredili več za Jehova. Vprašaj se: Ali bi lahko naredil še kaj, da bi podprl obisk okrajnega nadzornika, morda tako, da izkažem gostoljubje njemu in njegovi ženi, če je poročen? Ali bi lahko z njim ali z njo šel na oznanjevanje? Za to si lahko bogato blagoslovljen. Predstavljaj si na primer, kako veseli so bili bratje iz Rima, ko so Pavel in njegova sodelavca pripovedovali nekatera od svojih spodbudnih doživetij. (Apd. 15:3, 4)

10. a) Opiši Pavlov hišni pripor. b) Kaj je apostol naredil kmalu po svojem prihodu?

¹⁰ Ko so popotniki končno prispeli v Rim, »je Pavel dobil dovoljenje, da lahko stanuje sam v hiši. Z njim je bil le vojak, ki ga je stražil.« (Apd. 28:16) Jetnik, ki je bil v hišnem priporu, je bil običajno z verigo priklenjen na svojega stražarja, da ne bi pobegnil. Kljub temu je bil Pavel še vedno oznanjevalec Kraljestva in veriga ga ni mogla utišati. Zato je, potem ko si je vzel samo tri dni za počitek, sklical judovske vodilne može v Rimu, da bi se jim predstavil in jim pričeval.

11., 12. Kako je Pavel skušal premagati kakršne koli predsodke, ki so jih Judje morda imeli?

¹¹ »Bratje,« je rekel Pavel, »čeprav nisem naredil nič proti našemu ljudstvu niti nisem kršil običajev naših prednikov, so me v Jeruzalemu prijeli in me kot jetnika izročili Rimljanom. Rimljani so me po zaslišanju že hoteli izpustiti, saj so ugotovili, da nisem naredil nič takega, za kar bi si zaslužil smrt. Ker pa so Judje temu ugovarjali, sem bil prisiljen prositi za obravnavo pred cesarjem. Tega nisem naredil, ker bi hotel svoj narod česa obtožiti.« (Apd. 28:17–19)

¹² Pavel je svoje judovske poslušalce naslovil z »bratje« in tako pogovor začel s skupno točko. S tem je skušal premagati kakršne koli predsodke, ki so jih morda imeli. (1. Kor. 9:20) Prav tako jim je jasno  povedal, da ni prišel, da bi Jude česa obtožil, ampak ker je prosil za obravnavo pred cesarjem. Toda judovska skupnost v Rimu o tem ni nič vedela. (Apd. 28:21) Kako to, da novice iz Judeje niso prišle v Rim? V nekem priročniku glede tega piše: »Ladja, s katero je potoval Pavel, je bila najverjetneje med prvimi, ki so po koncu zime prispele v Italijo, tako da ni bilo možno, da bi tja že prej prišli predstavniki judovske oblasti iz Jeruzalema ali pa pismo o tem primeru.«

13., 14. Kako je Pavel napeljal pogovor na Kraljestvo in kako ga lahko posnemamo?

¹³ Pavel je zatem hotel pogovor napeljati na Kraljestvo, zato je rekel nekaj, za kar je vedel, da bo vzbudilo radovednost njegovih judovskih gostov. Rekel je: »Ravno zato sem vas hotel videti in govoriti z vami. V te verige sem namreč vklenjen zaradi tega, kar upa izraelsko ljudstvo.« (Apd. 28:20) To upanje, ki so ga oznanjali kristjani, je bilo seveda tesno povezano z Mesijem in njegovim Kraljestvom. »Zdi se nam prav, da slišimo od tebe, kakšno je tvoje mišljenje,« so odgovorili judovski starešine, »saj vemo, da ljudje povsod govorijo proti tej ločini.« (Apd. 28:22)

¹⁴ Ko imamo priložnost oznanjevati dobro novico, lahko posnemamo Pavla tako, da rečemo ali vprašamo kaj, kar ljudi navede na razmišljanje in vzbudi njihovo zanimanje. Odlične predloge lahko najdemo na primer v knjigi Dopovedovanje iz Svetega pisma, učbeniku Naj ti  izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi in brošuri Posvečaj se branju in poučevanju. Ali uporabljaš takšne pripomočke za preučevanje Svetega pisma?

15. Katere štiri stvari izstopajo v Pavlovem pričevanju?

¹⁵ Na dogovorjeni dan se je pri Pavlu »zbralo še več Judov«. Pavel jim je pojasnil vse, tako da jim je »temeljito pričeval o Božjem kraljestvu. S pomočjo Mojzesovega Zakonika in Preroških spisov jih je skušal prepričati, da bi začeli verjeti v Jezusa.« (Apd. 28:23) V Pavlovem pričevanju izstopajo štiri stvari. Prvič, osredotočil se je na Božje kraljestvo. Drugič, svoje poslušalce je skušal pritegniti tako, da jim je prepričljivo govoril. Tretjič, dopovedoval jim je na podlagi Svetih spisov. In četrtič, nesebično jim je pričeval »od jutra do večera«. Dal nam je odličen zgled! Kakšen je bil odziv? »Nekateri so temu, kar je povedal, začeli verjeti, drugi pa ne.« Prišlo je do nesoglasja, in kot poroča Luka, so ljudje »začeli odhajati«. (Apd. 28:24, 25a)

16.–18. Zakaj Pavel ni bil presenečen nad odzivom Judov iz Rima in kako naj bi gledali na to, da ljudje zavrnejo naše sporočilo?

¹⁶ Pavla to ni presenetilo, saj je bil odziv takšen, kot je bil prerokovan v Svetem pismu in kot ga je sam že velikokrat videl. (Apd. 13:42–47; 18:5, 6; 19:8, 9) Svojim obiskovalcem, ki niso želeli sprejeti sporočila in so odhajali, je rekel: »Sveti duh je čisto prav povedal vašim prednikom, ko je po preroku Izaiju rekel: ‚Pojdi k temu ljudstvu in mu sporoči: »Poslušali boste, ne boste pa razumeli, in gledali boste, pa čisto nič videli. Temu ljudstvu je namreč srce postalo nedovzetno.«‘« (Apd. 28:25b–27) Izraz, ki je preveden kot »nedovzetno«, v izvirniku namiguje na to, da je bilo srce »zadebeljeno« ali »zamaščeno«, tako da sporočilo o Kraljestvu ni moglo prodreti vanj. Kako žalostno!

¹⁷ Na koncu je Pavel rekel, da bodo v nasprotju z judovskimi poslušalci ljudje iz drugih narodov »gotovo prisluhnili«. (Apd. 28:28; Ps. 67:2; Iza. 11:10) O tem je bil povsem prepričan, saj je osebno videl, kako veliko Nejudov se je odzvalo na sporočilo o Kraljestvu. (Apd. 13:48; 14:27)

¹⁸ Ko ljudje zavrnejo dobro novico, posnemajmo Pavla in tega ne jemljimo osebno. Konec koncev vemo, da bo sorazmerno malo ljudi našlo pot, ki vodi v življenje. (Mat. 7:13, 14) Ko pa pravični začnejo prav častiti Jehova, bodimo veseli in jih iskreno sprejmimo. (Luk. 15:7)

19. Kako je Pavel kar najbolj izkoristil svoje okoliščine?

¹⁹ Luka je svojo pripoved sklenil v pozitivnem in toplem tonu. Zapisal je: »Pavel je v svoji najeti hiši ostal celi dve leti in je prijazno sprejel vse, ki so ga obiskali. Zelo pogumno in neovirano jim je oznanjal Božje kraljestvo in jih učil o Gospodu Jezusu Kristusu.« (Apd. 28:30, 31) Res izreden zgled gostoljubnosti, vere in gorečnosti!

20., 21. Komu je koristilo Pavlovo oznanjevanje v Rimu?

²⁰ Eden od tistih, ki jih je Pavel prijazno sprejel, je bil pobegli suženj iz Kolos, ki mu je bilo ime Onezim. Pavel mu je pomagal, da je postal kristjan, in Onezim mu je postal »zvest in ljubljen brat«. Pavel ga je pravzaprav opisal kot »svojega otroka«. Rekel je, da mu je »postal kot oče«. (Kol. 4:9; Filem. 10–12) Onezim je bil Pavlu gotovo v veliko spodbudo! a

²¹ Tudi drugim je koristil Pavlov odlični zgled. Filipljanom je napisal: »Rad bi vam povedal, bratje, da so moje okoliščine pravzaprav prispevale k širjenju dobre novice. Tako vsa pretorijanska garda in vsi drugi vedo, da sem v jetniških verigah zaradi Kristusa. Večina bratov, ki služi Gospodu, je zaradi mojih jetniških verig okrepljena in zdaj s še večjim pogumom in brez strahu oznanja Božjo besedo.« (Fil. 1:12–14)

22. Kako je Pavel izkoristil svoj pripor v Rimu?

²² Pavel je svoj pripor v Rimu izkoristil za to, da je napisal pomembna pisma, ki so zdaj del Krščanskih grških spisov. b Ta pisma so koristila kristjanom v prvem stoletju. Koristijo pa tudi nam, ker so praktični nasveti, ki jih je Pavel po navdihnjenju napisal v svojih pismih, danes še vedno uporabni. (2. Tim. 3:16, 17)

23., 24. Kako so mnogi novodobni kristjani tako kot Pavel ostali pozitivni, čeprav so bili po krivici zaprti?

²³ Do takrat, ko je bil Pavel izpuščen na prostost (o čemer Apostolska dela sicer ne govorijo), je v priporu preživel že štiri leta – dve leti v Cezareji in dve v Rimu. c (Apd. 23:35; 24:27) Toda ostal je pozitiven in je po svojih najboljših močeh služil Bogu. Podobno mnogi današnji Jehovovi  služabniki ostajajo veseli in še naprej oznanjujejo, čeprav so zaradi svoje vere po krivici zaprti. Razmislimo o Adolfu, ki je bil zaradi svoje krščanske nevtralnosti zaprt v Španiji. »Čudimo se ti,« mu je rekel eden od častnikov. »Grenimo ti življenje, in bolj ko ga grenimo, bolj si nasmejan in bolj prijazno govoriš z nami.«

²⁴ Adolfu so sčasoma tako zaupali, da so vrata njegove celice pustili odprta. Vojaki so ga obiskovali in spraševali o Svetem pismu. Eden od stražarjev je celo imel navado v njegovi celici brati Sveto pismo, Adolfo pa je medtem stražil zunaj. Tako je zapornik »čuval« stražarja! Naj nas takšni odlični zgledi zvestih Prič spodbudijo, da bomo tudi v težkih okoliščinah »s še večjim pogumom in brez strahu« oznanjali Božjo besedo.

25., 26. Izpolnitvi katere osupljive prerokbe je bil Pavel priča v obdobju slabih 30 let in kako se ta prerokba izpolnjuje v naših dneh?

²⁵ V Apostolskih delih je zapisana vznemirljiva pripoved o kristjanih, ki so po svojih najboljših močeh oznanjali dobro novico. Zaključi pa se s spodbudnim zgledom apostola Pavla, ki je kljub temu, da je bil v hišnem priporu, »oznanjal Božje kraljestvo«. V prvem poglavju beremo, da je Jezus svojim sledilcem dal naslednjo nalogo: »Ko bo na vas začel delovati sveti duh, boste dobili moč in pričevali boste o meni v Jeruzalemu, po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) Slabih 30 let kasneje je bila dobra novica o Kraljestvu že »oznanjena po vsem svetu«. d (Kol. 1:23) To je res izjemen dokaz moči Božjega duha! (Zah. 4:6)

²⁶ Danes ta isti duh daje preostalim Kristusovim bratom in njihovim sodelavcem, »drugim ovcam«, moč, da temeljito pričujejo o Božjem kraljestvu v 240 deželah. (Jan. 10:16; Apd. 28:23) Ali kar najbolj sodeluješ pri tem delu?