1. Katere vzporednice obstajajo med kristjani v prvem stoletju in današnjimi Jehovovimi pričami?

 GOREČE so oznanjevali. Srce jih je navedlo, da so sprejeli pomoč in vodstvo svetega duha. Preganjanje jih ni utišalo. Bog jih je bogato blagoslavljal. Vse to lahko rečemo za kristjane v prvem stoletju in enako velja tudi za današnje Jehovove priče.

2., 3. Kaj je glede knjige Apostolska dela še posebej vredno omeniti?

² Gotovo so te poročila, ki so zapisana v vznemirljivi svetopisemski knjigi Apostolska dela, spodbudila in ti okrepila vero. Ta knjiga je res edinstvena, saj je edina od Boga navdihnjena zgodovinska pripoved o zgodnjem krščanstvu.

³ V knjigi Apostolska dela je omenjenih 95 ljudi, 32 dežel, 54 mest in 9 otokov. Gre za razburljivo zgodbo o ljudeh – o navadnih ljudeh, ošabnih verskih fanatikih, vzvišenih politikih in zagrizenih preganjalcih. Predvsem pa je to pripoved o tvojih bratih in sestrah iz prvega stoletja, ki so se spoprijemali z običajnimi življenjskimi izzivi in goreče oznanjevali dobro novico.

4. Zakaj nas s posamezniki, kot so bili apostol Pavel, Tabita in drugi zvesti staroveški pričevalci, veže posebna vez?

⁴ Minilo je že skoraj 2000 let od takrat, ko so živeli goreča apostola Peter in Pavel, ljubljeni zdravnik Luka, velikodušni Barnaba, pogumni Štefan, dobrosrčna Tabita, gostoljubna Lidija in še mnogi drugi zvesti pričevalci. Kljub temu pa nas z njimi veže posebna vez. Zakaj? Ker imamo isto nalogo, pridobivanje učencev. (Mat. 28:19, 20) Kakšno čast imamo, da lahko pri njej sodelujemo!

5. Kje so Jezusovi prvi sledilci začeli izpolnjevati svojo nalogo?

⁵ Razmisli o nalogi, ki jo je Jezus dal svojim sledilcem. Rekel jim je: »Ko bo na vas začel delovati sveti duh, boste dobili moč in pričevali boste o meni v Jeruzalemu, po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) Najprej je sveti duh učence okrepil, da so pričevali o Jezusu »v Jeruzalemu«. (Apd. 1:1–8:3) Zatem so pod vodstvom duha pričevali »po vsej Judeji in Samaríji«. (Apd. 8:4–13:3) Nato pa so dobro novico začeli razglašati »do skrajnega konca zemlje«. (Apd. 13:4–28:31)

6., 7. V čem smo pri oznanjevanju na boljšem v primerjavi z našimi brati in sestrami iz prvega stoletja?

 ⁶ Tvoji bratje in sestre v prvem stoletju niso imeli celotnega Svetega pisma, da bi ga uporabljali pri oznanjevanju. Matejev evangelij ni bil na voljo vsaj do leta 41 n. št. Ko so bila leta 61 n. št. dokončana Apostolska dela, še niso bila napisana vsa Pavlova pisma. Prvi kristjani torej niso imeli niti lastnega izvoda celotnega Svetega pisma niti različnih publikacij, da bi jih lahko pustili ljudem, ki so se zanimali. Res je, da so kristjani judovskega porekla, preden so postali Jezusovi učenci, v sinagogi poslušali branje Hebrejskih spisov. (2. Kor. 3:14–16) Vendar je bilo tudi za njih nujno, da so marljivo preučevali, saj so odlomke iz Svetih spisov verjetno morali navajati na pamet.

⁷ Danes ima večina med nami lasten izvod Svetega pisma in veliko svetopisemske literature. Učence pridobivamo tako, da dobro novico razglašamo v 240 deželah in mnogih jezikih.

8., 9. a) Kaj so Jezusovi učenci lahko delali s pomočjo svetega duha? b) Kaj s pomočjo Božjega duha uspeva zvestemu sužnju?

⁸ Ko je Jezus svojim učencem dal nalogo, naj pričujejo, jim je povedal: »Ko bo na vas začel delovati sveti duh, boste dobili moč.« Pod vodstvom Božjega duha oziroma dejavne sile naj bi Jezusovi sledilci nazadnje pričevali po vsej zemlji. Peter in Pavel sta s pomočjo svetega duha ozdravljala bolne, izganjala demone in celo obujala mrtve! Vendar pa je to, da so Jezusovi sledilci po svetem duhu dobili moč, imelo še pomembnejši namen: ta moč jim je omogočila, da so širili točno spoznanje, ki prinaša večno življenje. (Jan. 17:3)

⁹ Jezusovi učenci so na binkoštni dan leta 33 n. št. govorili »v različnih jezikih, kot jim je to omogočil duh«. Tako so govorili o »Božjih veličastnih delih«. (Apd. 2:1–4, 11) Mi danes nimamo čudežnega daru govorjenja v drugih jezikih. Ampak s pomočjo Božjega duha zvesti suženj svetopisemsko literaturo izdaja v mnogih jezikih. Vsak mesec je na primer natisnjenih na milijone izvodov Stražnega stolpa in Prebudite se!. Na našem spletnem mestu jw.org pa so svetopisemske publikacije in videoposnetki na voljo v več kot 1000 jezikih. Vse to nam omogoča, da »Božja veličastna dela« razglašamo ljudem iz vseh narodov, rodov in jezikov. (Raz. 7:9)

10. Kaj je bilo glede prevajanja Svetega pisma narejeno po letu 1989?

¹⁰ Od leta 1989 naprej daje zvesti suženj velik poudarek temu, da bi bilo Sveto pismo – prevod novi svet na voljo v vedno več jezikih. Ta prevod lahko beremo že v več kot 200 jezikih. Natisnjenih je bilo že na desetine milijonov izvodov tega Svetega pisma – in veliko jih še bo. Vsa  ta prizadevanja so lahko uspešna samo zato, ker jih s svojim duhom podpira Bog.

11. Kaj je bilo že narejeno v zvezi s prevajanjem publikacij Prič?

¹¹ Prevajalsko delo opravlja na tisoče krščanskih prostovoljcev v več kot 150 deželah. To nas ne bi smelo presenetiti, saj nobene druge organizacije na zemlji pri tem, da bi po vsem svetu temeljito pričevala o Bogu Jehovu, njegovem Mesijanskem kralju in že ustanovljenem nebeškem Kraljestvu, ne vodi sveti duh. (Apd. 28:23)

12. Kaj je Pavlu in drugim kristjanom omogočilo, da so opravili delo oznanjevanja?

¹² Ko je Pavel pričeval Judom in Nejudom v pizidijski Antiohiji, so »vsi, ki so bili v srcu pripravljeni sprejeti resnico, ki vodi v večno življenje, začeli verovati«. (Apd. 13:48) Na koncu knjige Apostolska dela je Luka glede Pavla napisal, da je »zelo pogumno in neovirano oznanjal Božje kraljestvo«. (Apd. 28:31) Kje pa je apostol oznanjeval? V Rimu, v prestolnici svetovne sile! Ne glede na to, ali so oznanjevali v obliki govorov ali kako drugače, so Jezusovi učenci v prvem stoletju to delo opravili s pomočjo svetega duha.

13. Zakaj bi morali takrat, ko doživljamo preganjanje, moliti?

¹³ Ko je Jezusove učence doletelo preganjanje, so Jehova prosili za pogum. In kaj se je potem zgodilo? Napolnili so se s svetim duhom in dobili moč, da so pogumno oznanjali Božjo besedo. (Apd. 4:18–31) Tudi mi molimo za modrost in moč, da bi lahko kljub preganjanju oznanjevali. (Jak. 1:2–8) Ker nas Bog blagoslavlja in nam s svojim duhom pomaga, nam uspe oznanjevati naprej. Pri tem delu nas ne more nič ustaviti, niti hudo nasprotovanje niti kruto preganjanje. Ko doživljamo preganjanje, bi morali vsekakor moliti za svetega duha, modrost in pogum, da bi lahko razglašali dobro novico. (Luk. 11:13)

14., 15. a) Kaj se je zgodilo zaradi »preganjanja, ki se je začelo s Štefanovo smrtjo«? b) Kako so v našem času mnogi ljudje v Sibiriji spoznali resnico?

¹⁴ Štefana so zaradi pogumnega pričevanja njegovi sovražniki umorili. (Apd. 6:5; 7:54–60) Takrat je izbruhnilo »veliko preganjanje« in vsi učenci razen apostolov so se razkropili po vsej Judeji in Samariji. Ampak to ni ustavilo oznanjevanja. Filip je odšel v Samarijo in »začel tam oznanjevati o Kristusu«. Rezultati njegovega dela so bili izjemni. (Apd. 8:1–8, 14, 15, 25) Poleg tega tudi beremo: »Učenci, ki so se razkropili zaradi preganjanja, ki se je začelo s Štefanovo smrtjo, so prišli vse do Fenícije, Cipra in Antiohíje, vendar so oznanjevali samo Judom. Toda v Antiohíjo je prišlo tudi nekaj učencev s Cipra in iz Ciréne in ti učenci so začeli grško govorečim ljudem oznanjati dobro novico o Gospodu Jezusu.«  (Apd. 11:19, 20) Ravno preganjanje je povzročilo, da se je sporočilo o Kraljestvu širilo naprej.

¹⁵ V našem času se je nekaj podobnega zgodilo v nekdanji Sovjetski zvezi. Še zlasti v 50-ih letih prejšnjega stoletja so na tisoče Jehovovih prič izgnali v Sibirijo. Bili so razkropljeni po raznih naselbinah, zato se je v tej prostrani deželi dobra novica vztrajno širila. Toliko Prič nikakor ne bi moglo zbrati dovolj denarja, da bi odpotovalo v celo 10.000 kilometrov oddaljene kraje in tam oznanjalo dobro novico! Vendar jih je tja poslala ravno vlada. Neki brat je povedal: »Na koncu se je izkazalo, da so prav oblasti omogočile tisočim iskrenim ljudem v Sibiriji spoznati resnico.«

16., 17. Kako knjiga Apostolska dela potrjuje, da je Jehova blagoslavljal oznanjevanje?

¹⁶ Jehova je te kristjane v prvem stoletju brez dvoma blagoslavljal. Pavel in drugi so sadili in zalivali, »Bog pa je dal, da je raslo«. (1. Kor. 3:5, 6) Rezultat tega, da je Jehova blagoslavljal oznanjevanje, je torej bila rast. To potrjujejo poročila v knjigi Apostolska dela. Beremo na primer, da se je »Božja beseda še naprej širila in število učencev v Jeruzalemu je hitro naraščalo«. (Apd. 6:7) V poročilu še beremo: »Potem je za občine po vsej Judeji, Galileji in Samaríji nastopilo obdobje miru in so se krepile. Učenci so s strahospoštovanjem služili Jehovu in prejemali spodbude svetega duha, občine pa so se množile.« (Apd. 9:31)

¹⁷ V sirski Antiohiji so od pogumnih prič slišali resnico Judje in grško govoreči ljudje. V poročilu pravi: »Jehova je bil z njimi in veliko ljudi je začelo verovati in slediti Gospodu.« (Apd. 11:21) Kasneje pa še pove: »Jehovova beseda se je vse bolj širila in število novih učencev je naraščalo.« (Apd. 12:24) Ker so Pavel in drugi temeljito oznanjevali Nejudom, »se je Jehovova beseda mogočno širila in premagovala ovire«. (Apd. 19:20)

18., 19. a) Kako vemo, da tudi nam pomaga Jehova? b) Povej primer, ki pokaže, da Jehova podpira svoje ljudstvo.

¹⁸ Nobenega dvoma ni, da tudi nam pomaga Jehova. Prav zaradi tega toliko ljudi začne verovati in svojo posvetitev Bogu simbolizira s krstom. Tako kot Pavel in drugi kristjani v prvem stoletju lahko samo z Božjo pomočjo še naprej uspešno oznanjujemo kljub močnemu nasprotovanju in včasih celo hudemu preganjanju. (Apd. 14:19–21) Bog Jehova nam je vedno pripravljen pomagati. »Njegove večne roke« nas zvesto podpirajo v vseh naših preizkušnjah. (5. Mojz. 33:27) Prav tako si zapomnimo, da Jehova zaradi svojega velikega imena nikoli ne bo zapustil svojega ljudstva. (1. Sam. 12:22; Ps. 94:14)

¹⁹ Poglejmo si primer. Med drugo svetovno vojno so brata Haralda Abta zaradi vztrajnega oznanjevanja nacisti poslali v  sachsenhausensko koncentracijsko taborišče. Maja 1942 je gestapo prišel domov k njegovi ženi Elsi, vzel njuno hčerkico, Elso pa aretiral. Poslali so jo v različna taborišča. Sama je povedala: »V letih, ki sem jih preživela v nemških koncentracijskih taboriščih, sem se naučila nekaj pomembnega. Izkusila sem, kako zelo te Jehovov duh lahko okrepi, ko si skrajno preizkušen! Preden so me aretirali, sem brala pismo neke sestre, v katerem je napisala, da te v hudi preizkušnji Jehova s svojim duhom pomiri. Mislila sem, da malo pretirava. Ko pa sem se sama znašla v preizkušnjah, sem spoznala, da je imela prav. Res je tako, kot je rekla. Težko si predstavljaš, če tega nisi izkusil. Toda jaz sem to doživela.«

20. Kaj je Pavel delal, ko je bil v hišnem priporu, in kako je lahko to v spodbudo nekaterim našim bratom in sestram?

²⁰ Knjiga Apostolska dela na koncu pove, da je Pavel goreče »oznanjal Božje kraljestvo«. (Apd. 28:31) Bil je v hišnem priporu v Rimu, zato ni mogel svobodno oznanjevati po hišah. Toda oznanjeval je vsem, ki so prišli k njemu. Tudi danes nekateri naši dragi bratje in sestre zaradi visoke starosti, bolezni ali oslabelosti ne morejo od doma, morda so celo priklenjeni na posteljo ali pa živijo v domovih za ostarele. Vendar sta njihova ljubezen do Boga in želja, da bi oznanjevali, še vedno tako močni, kot sta bili nekoč. Ko zanje molimo, lahko našega nebeškega Očeta prosimo, da bi jim pomagal priti v stik z ljudmi, ki se želijo učiti o njem in njegovem čudovitem namenu.

21. Zakaj je danes tako nujno oznanjevati?

²¹ Večina med nami pa lahko sodeluje v oznanjevanju po hišah in drugih vejah pridobivanja učencev. Zato naredimo vse, kar lahko, da bi izpolnili vlogo kraljestvenih oznanjevalcev, tako da sodelujemo v oznanjevanju »do skrajnega konca zemlje«. Zavedati se moramo, da je treba to delo opraviti zdaj, saj je znamenje Kristusove navzočnosti jasno vidno. (Mat. 24:3–14) Ne smemo zapravljati časa. Prav zdaj je dela veliko, zato smo »zelo zaposleni v Gospodovem delu«. (1. Kor. 15:58)

22. Kaj bi morali biti trdno odločeni delati, medtem ko čakamo na Jehovov dan?

²² Bodimo trdno odločeni, da bomo, medtem ko čakamo na »Jehovov dan, ki je velik in vzbuja strahospoštovanje«, še naprej pogumno in zvesto oznanjevali. (Joel 2:31) Gotovo bomo našli še veliko ljudi, podobnih Berojcem, ki »so sporočilo sprejeli z zelo velikim zanimanjem«. (Apd. 17:10, 11) Zato pričujmo, dokler ne bomo tako rekoč slišali besed: »Dobro si opravil, dobri in zvesti suženj!« (Mat. 25:23) Če bomo pri pridobivanju učencev z vso gorečnostjo naredili svoj del in ostali zvesti Jehovu, nas bo vso večnost zagotovo spremljalo veselje, da smo imeli veliko čast temeljito pričevati o Božjem kraljestvu!