JEZUS je takrat, ko mu je umrl prijatelj Lazar, jokal. Kaj misliš, ali je bilo Jehovu hudo, ko je Jezus trpel in umrl? – Biblija pravi, da je Bog lahko žalosten in da ga lahko celo boli to, kar se dogaja. (Psalm 78:40, 41; Janez 11:35)

Ali si lahko predstavljaš, kakšno bolečino je Jehova občutil, ko je svojega dragega Sina videl umirati? – Jezus je bil prepričan, da Bog nanj ne bo pozabil. Prav zato so bile njegove zadnje besede pred smrtjo: ‚Oče, v tvoje roke izročam svoje [življenje].‘ (Lukež 23:46)

Jezus je bil prepričan, da bo obujen, torej da ne bo ostal »v smrtni državi« oziroma grobu. Po Jezusovem vstajenju je apostol Pavel citiral, kar je bilo v Bibliji napisano o Jezusu. Rekel je: ‚Ni se pustila njegova duša v državi smrti in tudi njegovo meso ni videlo trohnenja.‘ (Dejanja 2:31; Psalm 16:10) Ne, Jezusovo truplo ni imelo časa strohneti v grobu, ni razpadlo in zaudarjalo.

 Ko je bil Jezus na zemlji, je svojim učencem celo povedal, da ne bo prav dolgo mrtev. Pojasnil jim je, da ‚bo umorjen, a bo tretji dan vstal.‘ (Lukež 9:22) Učenci tako zares ne bi smeli biti presenečeni, ko bo Jezus obujen. Pa so bili presenečeni? – Poglejva.

Petek je in ura je približno tri popoldan, ko Veliki učitelj umre na mučilnem kolu. Jožef, bogat član sinedrija, na skrivaj verjame v Jezusa. Ko izve, da je Jezus mrtev, se odpravi k rimskemu guvernerju Pilatu. Vpraša ga, ali lahko vzame z mučilnega kola Jezusovo truplo, da bi ga pokopal. Jožef zatem Jezusovo truplo odnese v neki vrt, kjer je grobnica. Grobnica je prostor, kamor se položi trupla.

Potem ko truplo položijo v grobnico, privalijo pred vhod velik kamen. Tako grobnico zaprejo. Zatem pride nedelja, tretji dan. Sonce še ni vzšlo, zato je še vedno tema. Pred grobnico stojijo možje in jo stražijo. Tja so jih poslali višji duhovniki. Ali veš, zakaj? –

Tudi duhovniki so slišali, da je Jezus rekel, da bo obujen. Ker torej nočejo, da bi Jezusovi učenci ukradli truplo in potem rekli, da je bil Jezus obujen, dajo postaviti stražarje. Naenkrat se zatresejo tla. V temi zažari svetloba. To je Jehovov angel! Vojaki so tako prestrašeni, da se ne morejo niti premakniti. Angel gre h grobnici in odvali kamen z vhoda. Grobnica je prazna!

Da, tako je, kot je kasneje rekel apostol Peter: »Tega Jezusa je Bog obudil.« (Dejanja 2:32) Bog je Jezusa oživil s takim telesom, kot ga je imel, preden je prišel na zemljo. Bil je obujen z duhovnim telesom, kakršnega imajo angeli. (1. Petrov 3:18)  Če naj bi torej ljudje Jezusa videli, si mora nadeti meseno telo. Ali naredi to? – Poglejva.

Dani se. Vojaki so že odšli. Marija Magdalena in druge Jezusove učenke so na poti h grobnici. Med sabo se pogovarjajo: ‚Kdo nam bo odvalil težki kamen od vhoda?‘ (Marko 16:3) Toda ko pridejo do grobnice, je kamen že odvaljen. In grobnica je prazna! Jezusovo truplo je izginilo! Marija Magdalena takoj steče poiskat katerega od Jezusovih apostolov.

Druge ženske ostanejo pri grobnici. Sprašujejo se: ,Le kje bi lahko bilo Jezusovo truplo?‘ Nenadoma se prikažeta dva moža v bleščečih oblačilih. To sta angela! Ženskam rečeta: ‚Zakaj iščete Jezusa tukaj? Jezus je vstal od mrtvih. Hitro pojdite povedat njegovim učencem.‘ Najbrž si lahko predstavljaš, kako hitro so tekle! Med potjo jim pride naproti neki moški. Ali veš, kdo je ta moški? –

To je Jezus, ki si je nadel meseno telo! Tudi on reče ženskam: ‚Pojdite povedat mojim učencem.‘ Ženske so vse iz sebe. Najdejo učence in jim rečejo: ‚Jezus je živ! Videle smo ga!‘ Marija je Petru in Janezu že predtem povedala o prazni grobnici. Zdaj gresta tja, kot lahko vidiš tukaj na sliki. Ogledujeta si platnene povoje, s katerimi je bil Jezus povit, toda ne vesta, kaj naj si mislita. Rada bi verjela, da je Jezus spet živ, toda to se jima zdi prelepo, da bi bilo res.

Tisto nedeljo nekoliko pozneje se Jezus prikaže še dvema učencema, ki sta namenjena v vasico Emavs. Jezus nekaj časa hodi in se pogovarja z njima, vendar ga ne prepoznata, ker nima istega mesenega telesa, kot ga je imel prej. Prepoznata ga šele tedaj, ko z njima večerja in se pomoli. Učenca sta tako navdušena,  da takoj pohitita nazaj v kar nekaj kilometrov oddaljen Jeruzalem! Morda se prav nedolgo po tem dogodku Jezus prikaže Petru, da bi mu pokazal, da je živ.

Kasneje tistega nedeljskega večera se je veliko učencev zbralo v neki sobi. Vrata so zaklenjena. Naenkrat pa je v sobi skupaj z njimi tudi Jezus! Zdaj vedo, da je Veliki učitelj res spet živ. Predstavljaj si, kako veseli so! (Matevž 28:1–15; Lukež 24:1–49; Janez 19:38–20:21)

Jezus se 40 dni v različnih mesenih telesih prikazuje svojim učencem, da bi se ti prepričali, da je živ. Nato zapusti zemljo in  se vrne k svojemu Očetu v nebesa. (Dejanja 1:9–11) Učenci kmalu pričnejo vsem pripovedovati, da je Bog Jezusa obudil od mrtvih. Oznanjujejo celo tedaj, ko jih dajo duhovniki pretepsti in nekatere med njimi umoriti. Vedo, da se jih bo Bog, če bodo umrli, spomnil, tako kot se je spomnil svojega Sina.

Kako drugačni so bili ti zgodnji Jezusovi sledilci od številnih ljudi danes! V tistem delu leta, ko je bil Jezus obujen, mnogi razmišljajo samo o velikonočnih zajčkih in pisanih pirhih. Toda Biblija nikjer ne govori o velikonočnih zajčkih in pirhih. Biblija govori o služenju Bogu.

Jezusovim učencem smo lahko podobni, če drugim pripovedujemo, kako čudovito stvar je naredil Bog, ko je obudil svojega Sina. Nikoli se nam ni treba bati, niti če nam ljudje rečejo, da nas bodo ubili. Četudi bi se zgodilo, da umremo, se nas bo Jehova spomnil in nas obudil, tako kot je Jezusa.

Ali nismo veseli, ker vemo, da se Bog spomni tistih, ki mu služijo, in jih bo celo obudil od mrtvih? – Zdaj ko vemo vse to, bi si morali želeti izvedeti, kako lahko Boga razveseljujemo. Ali si vedel, da ljudje lahko razveseljujemo Boga? – O tem bova govorila v naslednjem poglavju.