Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

30. POGLAVJE

Pomoč, da bi premagali svoje strahove

Pomoč, da bi premagali svoje strahove

ALI se ti zdi preprosto služiti Jehovu? – Veliki učitelj ni rekel, da bo enostavno. Jezus je tisti večer, preden so ga ubili, apostolom dejal: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil.« (Janez 15:18)

Peter se je hvalil, da on že ne bo nikoli zapustil Jezusa, toda Jezus je rekel, da ga bo Peter še tisto noč trikrat zatajil! In prav to je Peter storil! (Matevž 26:31–35, 69–75) Kako se je kaj takega lahko zgodilo? – To se je zgodilo zato, ker je Petra, pa tudi druge apostole, postalo strah.

Ali veš, zakaj jih je postalo strah? – Ker niso naredili nečesa zelo pomembnega. Poznavanje teh reči nam bo pomagalo služiti Jehovu ne glede na to, kaj nam utegne kdo reči ali narediti. Najprej pa si poglejva, kaj se je zgodilo zadnji večer, ki ga je Jezus preživel z apostoli.

Jezus skupaj z učenci najprej praznuje pasho. To je bila posebna večerja, ki jo je Božje ljudstvo pripravilo vsako leto, da bi se spomnilo, kako je bilo rešeno iz suženjstva v Egiptu. Zatem Jezus z njimi vpelje neko drugo posebno večerjo. O tej večerji in o tem, kako nam pomaga spominjati se Jezusa, bova razpravljala v enem od naslednjih poglavij. Jezus po tej večerji apostolom pove nekaj spodbudnih besed, nato pa jih odpelje v Getsemanski vrt, kamor so radi zahajali.

Tam se Jezus malo oddalji od drugih, da bi molil. Tudi Petru, Jakobu in Janezu naroči, naj molijo. Vendar oni zaspijo. Jezus se trikrat oddalji od njih, da bi molil, in trikrat se vrne ter najde Petra in druge, da spijo! (Matevž 26:36–47) Ali veš, zakaj bi morali ostati budni in moliti? – Spregovoriva malo o tem.

Zakaj bi Peter, Jakob in Janez morali ostati budni?

Na začetku večera je bil skupaj z Jezusom in drugimi apostoli pri pashi tudi Juda Iškarijot. Kot se morda spomniš, je Juda postal tat. Zdaj pa postane še izdajalec. Ve za kraj v Getsemanskem vrtu, kjer se je Jezus pogosto sestal s svojimi apostoli. Juda zato pripelje tja vojake, da bi Jezusa aretirali. Ko pridejo, jih Jezus vpraša: »Koga iščete?«

Vojaki odgovorijo: »Jezusa.« Jezus se ne boji, zato jim reče: ‚To sem jaz.‘ Vojaki so nad Jezusovim pogumom tako presenečeni, da stopijo nazaj in padejo na tla. Nato Jezus reče: ‚Če iščete mene, pustite moje apostole, da odidejo.‘ (Janez 18:1–9)

Ko vojaki Jezusa zgrabijo in ga zvežejo, se apostoli ustrašijo in zbežijo. Toda Peter in Janez bi rada izvedela, kaj se bo zgodilo, zato od daleč sledita vojakom. Vojaki Jezusa nazadnje pripeljejo na dom velikega duhovnika Kajfa. Ker Janeza pri velikem duhovniku poznajo, vratarica njega in Petra spusti na dvorišče.

Duhovniki so se že zbrali na Kajfovem domu, da bi sodili Jezusu. Hočejo, da se Jezusa usmrti. Zato pripeljejo priče, ki o njem govorijo laži. Nekateri ga tepejo s pestmi in ga klofutajo. Peter medtem stoji nedaleč stran.

Služabnica, ki je Petra in Janeza spustila na dvorišče, opazi Petra. »Tudi ti si bil z Jezusom,« reče. Toda Peter zanika, da bi sploh poznal Jezusa. Čez čas še ena služabnica prepozna Petra in reče tistim, ki stojijo zraven: »Ta je bil z Jezusom.« Peter zopet zanika, da bi ga poznal. Nekoliko kasneje Petra zagleda skupina ljudi in mu reče: ‚Gotovo si tudi ti eden od njih.‘ Peter še tretjič zanika to z besedami: »Ne poznam tega človeka.« Peter celo priseže, da govori resnico, in tedaj se Jezus obrne ter ga pogleda. (Matevž 26:57–75; Lukež 22:54–62; Janez 18:15–27)

Zakaj je bilo Petra tako strah, da je lagal, da ne pozna Jezusa?

Ali veš, zakaj je Peter lagal? – Da, zato ker ga je bilo strah. Ampak zakaj ga je bilo strah? Česa ni naredil, da bi dobil pogum? Premisli. Kaj je Jezus naredil, da bi dobil pogum? – Molil je k Bogu, in Bog mu je pomagal, da je bil pogumen. Spomni se tudi, da je Jezus Petru trikrat naročil, naj moli in ostane buden ter oprezen. Toda kaj se je zgodilo? –

Peter je vsakokrat zaspal. Ni molil in ni bil oprezen. Zato ga je presenetilo, ko so Jezusa aretirali. Ko so Jezusa kasneje na sojenju tepli in načrtovali, kako ga bodo usmrtili, se je Peter prestrašil. Toda kaj je Jezus le nekaj ur pred tem rekel svojim apostolom, naj pričakujejo? – Povedal jim je, da bo svet tako, kot je sovražil njega, sovražil tudi njih.

Kako bi se lahko ti znašel v podobnem položaju kot Peter?

Sedaj se skušajva spomniti česa, kar bi se lahko zgodilo nam in bi bilo podobno temu, kar se je zgodilo Petru. Recimo, da si v učilnici, ko pričnejo drugi govoriti grdo o ljudeh, ki ne pozdravljajo zastave ali ne praznujejo božiča. Kaj, če se takrat kdo obrne k tebi in te vpraša: »Ali je res, da ti ne pozdravljaš zastave?« Ali pa drugi rečejo: »Slišali smo, da niti božiča ne praznuješ!« Ali bi te bilo strah povedati resnico? – Ali bi bil v skušnjavi, da se zlažeš, tako kot se je Peter? –

Petru je bilo potem zelo žal, da je zanikal, da pozna Jezusa. Ko je spoznal, kaj je naredil, je odšel z dvorišča in se razjokal. Da, pokesal se je in spet pričel slediti Jezusu. (Lukež 22:32) Premisli zdaj o tem. Kaj nam lahko pomaga, da nas ne bi postalo tako strah in bi rekli kaj podobnega, kot je Peter? – Spomni se, da Peter ni molil in ni bil oprezen. Kaj moramo po tvoje delati, da bi bili sledilci Velikega učitelja? –

Vsekakor moramo moliti k Jehovu za pomoč. Ali veš, kaj je Jehova storil za Jezusa, ko je ta molil? – Poslal je angela, da bi ga okrepil. (Lukež 22:43) Ali lahko Božji angeli pomagajo tudi nam? – Biblija pravi: ‚Šotorišče postavlja Jehovov angel okrog njih, ki se ga boje, in jih rešuje.‘ (Psalm 34:7) Vendar moramo za to, da bi nam Bog pomagal, storiti več kot le to, da molimo. Ali veš, kaj moramo še narediti? – Jezus je svojim sledilcem naročil, naj ostanejo budni in oprezni. Kaj praviš, kako lahko to naredimo? –

Dobro moramo poslušati, kar se govori na naših krščanskih shodih, in biti pozorni na to, kar beremo v Bibliji. Prav tako moramo redno moliti k Jehovu in ga prositi, naj nam pomaga, da bi mu služili. Če bomo delali tako, bomo dobili pomoč, da bi premagali strahove. Potem bomo veseli, ko bomo imeli priložnost govoriti drugim o Velikem učitelju in njegovem Očetu.

Naslednji svetopisemski stavki nam lahko pomagajo, da nas strah pred drugimi ljudmi nikoli ne bi odvrnil od tega, da bi delali, kar je prav: Pregovori 29:25; Jeremija 26:12–15, 20–24; Janez 12:42, 43.