(Navedeni viri so v kronološkem zaporedju in spadajo med dragoceno strokovno literaturo o tej temi.)

»Merilo za začetek preganjanja je bila stopnja lojalnosti do države. [...] ‚Mednarodno združenje iskrenih Preučevalcev Biblije‘ [in] ‚Watchtower Bible and Tract Society‘ sta bili prvi verski združenji, ki so ju nacisti napadli, in napadli so ju najostreje. Le stežka bi našli kakšno analizo ali kakšne spomine, napisane o koncentracijskih taboriščih, da ne bi bili v njih opisani trdna vera, marljivost, uslužnost in fanatično mučeništvo Iskrenih Preučevalcev Biblije.« (Kirchenkampf in Deutschland 1933–1945, Friedrich Zipfel, Berlin, 1965, str. 175.)

»Presenetljivo je, da ni pod nacionalsocializmom nobena druga verska ločina trpela toliko kakor Iskreni Preučevalci Biblije.« (Die Ernsten Bibelforscher im Dritten Reich, Michael H. Kater, izdano v Vierteljahrshefte für Zeitgeschichte, april 1969, Stuttgart, 1969, str. 183.)

»Razdeljevanje ‚Resolucije‘ [12. decembra 1936] in ‚Odprtega pisma‘ [20. junija 1937] ni bilo le nekaj izrednega, temveč je pomenilo tudi nov način javnega oznanjevanja. [...] [Te] akcije so bile organizirane po vsem ‚rajhu‘ in so bile tako dobro usklajene, da so lahko potekale po vsej Nemčiji na isti dan in ob istem času. [...] V celotnem nacističnem obdobju v Nemčiji ni nobena druga odporniška organizacija prevzela tolikšne pobude.« (Widerstand “von unten.” Widerstand und Dissens aus den Reihen der Arbeiterbewegung und der Zeugen Jehovas in Lübeck und Schleswig-Holstein 1933–1945, Elke Imberger, Neumünster, 1991, str. 345.)

»Totalitarna država je od ljudi zahtevala, da so povsem predani režimu. Hitlerjeva vlada se je postavila na mesto Boga in zahtevala, da ‚celotno prebivalstvo‘ soglaša z njenim firerjem. Zato je upor postal nujen za versko skupnost Jehovovih prič, če so želeli ohraniti samospoštovanje in identiteto.« (Between Resistance & Martyrdom: Jehovah’s Witnesses in the Third Reich, prof. dr. Detlef Garbe, Madison/Wisconsin, 2008, str. 528.)

»Jehovove priče so bili že med obdobjem weimarske republike izpostavljeni sovražnosti rasno-nacionalističnih sil in cerkve ter prvim pravnim ukrepom države. [...] Čeprav se je leta 1933 IBV [Mednarodno združenje Preučevalcev Biblije] skušalo prilagoditi novim razmeram in je objavilo, da je njegovo delovanje povsem nepolitično in protikomunistično, so se kmalu začeli pojavljati ostri konflikti z vladnimi predstavniki. Že spomladi leta 1933 je prišlo do hudega preganjanja, zaplemb in prepovedi izdajanja literature, oznanjevanja in organiziranja.« (Widerstand und Emigration. Das NS-Regime und seine Gegner, Hartmut Mehringer, München, 1997, broširana izdaja, 1998, str. 103.)

»Prvo, kar se lahko naučimo iz stališča Jehovovih prič v nacistični Nemčiji, je to, da se je majhni skupini ljudi, ki se je zanašala na svojo vero in odločno solidarnost, uspelo izmakniti dosegu totalitarističnega nacističnega režima, čeprav je za to plačala visoko ceno. [...] Kot drugo, mi, generacije, rojene po tretjem rajhu, smo dolžni poskrbeti, da ljudem nikoli več ne bo treba umreti, ker bi radi ostali zvesti svoji vesti.« (The Religious Association of Jehovah’s Witnesses in Baden and Wurttemberg, 1933–1945, dr. Hubert Roser v Persecution and Resistance of Jehovah’s Witnesses During the Nazi Regime 1933–1945, izdal dr. Hans Hesse, Bremen, 2001, str. 207.)