1 Anneliese Krause (rojena januarja 1938) ni le izgubila očeta (22. decembra 1939 so ga obglavili v berlinskem Plötzenseeju), ampak so jo tudi na silo ločili od matere. Januarja 1940 so brez vnaprejšnjega obvestila prišli ponjo na dom in jo odpeljali v nacistično šolo.

2 Mater Bertholda Mewesa (rojenega leta 1930) so odpeljali v ravensbrüško taborišče, očeta pa prisilili, da je svojega sina predal državnim uradnikom. Berthold, ki je svoja starša znova srečal leta 1945, ko mu je bilo 15 let, se spominja: »Nacisti so me dali v oskrbo zakoncema, ki sta bila brez otrok in sta živela na majhni kmetiji. Dopoldan sem bil v šoli, popoldan pa sem delal na kmetiji. Do leta 1943 so mi le vsakih šest mesecev dovolili pisati staršema. Od takrat pa so prepovedali vsakršno dopisovanje.«

3 Leta 1939 so državni uradniki prišli v šolo in na dom po Elisabeth, Paula-Gerharda in Hansa-Wernerja, najmlajše člane družine Kusserow, ter jih odpeljali v prevzgojne zavode. V spričevalu je pisalo: »Vedenje: zelo dobro. [...] Vse do danes Paul-Gerhard ni hotel pozdravljati s Heil Hitler in ni sodeloval pri dviganju zastave.«

 4 Louis Arzt (rojen leta 1930) iz Mülhausna po priključitvi Alzacije in Lorene k Nemčiji ni hotel pozdravljati s Heil Hitler. Sedmega julija 1943 so ga vzeli staršem in dali v nacistični prevzgojni zavod v Weingartnu. (Na skupinski fotografiji je Louis Arzt spodaj desno.)

5 Nacionalsocialisti so Eugèna Junga (rojenega leta 1933 v Gomelangu v Franciji), njegovih pet bratov in sester ter starše odpeljali v Gornjo Šlezijo, ker niso hoteli pozdravljati s Heil Hitler in na okna svojega doma obesiti zastav s kljukastim križem.

6 Ta fotografija 11-letne Simone Arnold je bila posneta malo prej, preden jo je morala mama pripeljati v prevzgojni zavod blizu Konstanza. (Očeta so že prej poslali v koncentracijsko taborišče.) Deklici so takoj vzeli čevlje – otroci so bili namreč bosi od velike noči do jeseni. Starejši otroci so morali opravljati garaško delo v hiši in na vrtu. Simone se spominja: »Nikoli se nismo igrali. Osebnih stvari nismo imeli, govorjenje pa je bilo prepovedano. Če so učenca pri tem zalotili, so ga s palico hudo natepli po prstih.«