Predstavljaj si naslednji scenarij: Tim med igro s svojimi prijatelji vrže žogo, ki zleti v sosedovo okno in ga razbije.

Kaj bi storil ti, če bi bil Tim?

IMAŠ TRI MOŽNOSTI:

1. A) Zbežal.

2. B) Krivdo zvalil na koga drugega.

3. C) Sosedu povedal, kaj se je zgodilo, in se ponudil, da boš poravnal škodo.

Morda te mika, da bi izbral možnost A. Vendar vedno obstajajo dobri razlogi za to, da priznaš napako – pa naj gre za razbito okno ali kar koli drugega.

1. Ker je to prav.

   V Svetem pismu piše: »Želimo [se] v vsem pošteno vesti.« (Hebrejcem 13:18)

2. Ker ljudje raje odpustijo tistim, ki priznajo svoje napake.

   Sveto pismo pravi: »Kdor zakriva svoje prestopke, ne bo imel uspeha, tistemu, ki jih prizna in opusti, pa bo izkazano usmiljenje.« (Pregovori 28:13)

3. In najpomembnejše – ker je to všeč Bogu.

   Za Jehova v Svetem pismu piše, da se mu »prekanjen človek gnusi, s poštenimi pa je zaupen« oziroma tesen prijatelj. (Pregovori 3:32)

Dvajsetletna Karina je skušala kazen za prehitro vožnjo skriti pred očetom, vendar ji ni uspelo. »Čez kakšno leto,« pravi Karina, »je oče opazil, da je na moje ime napisana kazen za prehitro vožnjo. Kako sem jih slišala!«

Kaj se je Karina naučila? Takole pravi: »Če prikrivaš, da si nekaj naredil narobe, zadevo samo poslabšaš. Prej ali slej boš moral odgovarjati za to!«

V Svetem pismu piše, da »vsi mi [. . .] velikokrat grešimo« oziroma naredimo napako. (Jakob 3:2) Kot smo videli, je to, da čim prej priznaš svoje napake, znak ponižnosti in zrelosti.

Naslednji korak je, da se iz svojih napak kaj naučiš. Vera pravi: »Na svoje napake skušam gledati kot na priložnost, da se iz vsake naučim kaj, kar mi pomaga postati boljši človek in naslednjič ravnati drugače.« Poglejmo, kako lahko to delaš.

Sposodiš si očetovo kolo in ga poškoduješ. Kaj boš storil?

• Nič ne boš rekel in boš upal, da oče ne bo opazil.

• Očetu boš točno povedal, kaj se je zgodilo.

• Očetu boš povedal, kaj se je zgodilo, vendar boš krivdo zvrnil na koga drugega.

Neuspešen si bil pri preizkusu znanja, ker se nisi učil. Kaj boš storil?

• Rekel boš, da so bila vprašanja pretežka.

• Sprejel boš odgovornost za nezadostno oceno.

• Trdil boš, da ima učitelj nekaj proti tebi.

 Zdaj še enkrat poglej ta scenarija in si skušaj predstavljati, da si 1. tvoj oče in 2. tvoj učitelj. Kaj bi si tvoj oče in tvoj učitelj mislila o tebi, če bi takoj priznal svojo napako? Kaj bi si mislila o tebi, če bi prikril svojo napako?

Zdaj se spomni kake napake, ki si jo naredil v preteklem letu, in odgovori na naslednji vprašanji.

Za kakšno napako je šlo? Kako si se je lotil?

• Prikril sem jo.

• Krivdo zanjo sem zvrnil na nekoga drugega.

• Takoj sem jo priznal.

Če napake nisi priznal, kako si se počutil kasneje?

• Odlično – niso me zalotili!

• Slabo – moral bi povedati resnico.

Kako bi lahko to bolje izpeljal?

Kaj si se naučil iz svoje napake?

Zakaj nekateri ljudje težko priznajo svoje napake?

Kaj si bodo ljudje mislili o tebi, če si boš vedno prizadeval prikriti svoje napake, in kaj si bodo mislili, če jih boš priznal? (Luka 16:10)