KJE iščete nasvet, kadar ste v težavah? Morda se obrnete na zaupnega prijatelja ali na kakega izkušenega svetovalca. Pomaga lahko tudi, če kje, morda v knjižnici, o problemu preberete nekaj več informacij. Morda pa se, kot pravijo nekateri Orientalci, zatečete k »babičini modrosti«, da bi se kaj naučili od njenih dolgoletnih izkušenj. Neglede na to, kaj vam najbolj ustreza, bi bilo dobro razmisliti o jedrnatih modrih besedah, ki ponujajo koristne namige za reševanje problemov. V nadaljevanju je zbranih nekaj dobrih nasvetov, ki vam bodo gotovo v pomoč.

² Družinsko življenje: Mnoge starše skrbi, kako naj vzgajajo otroke v svetu, polnem škodljivih vplivov. V pomoč jim je lahko, če upoštevajo naslednji nasvet: »Vzgajaj dečka v skladu s potjo, ki je zanj; tudi ko se bo postaral, ne bo krenil z nje.« ¹ Otroci med odraščanjem potrebujejo ‚pot‘ oziroma merila, po katerih naj bi se ravnali. Vse več strokovnjakov ugotavlja, kako pomembno je otrokom postaviti koristna pravila. Modra starševska merila dajejo otrokom občutek varnosti. In še: »Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.« ² »Šiba« tu pomeni avtoriteto, katero morajo starši ljubeče uveljavljati, da bi otroke odvrnili od tega, da bi zgrešili pot. To, da imajo takšno avtoriteto, ne pomeni, da lahko svojega otroka kakor koli zlorabljajo. Staršem je takole svetovano: »Ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« ³

³ Temelj za srečno družino je dober odnos med možem in ženo. Kaj pa je za takšen odnos potrebno? »Vsak med vami [naj] tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža.« ⁴ Ljubezen in spoštovanje delujeta kakor mazilo v družinskem  mehanizmu. Za učinkovitost tega nasveta pa je bistvena komunikacija, saj se, »kjer ni posvetovanja, [. . .] načrti izjalovijo«. ⁵ K takšni odkriti komunikaciji lahko prispevamo tako, da si prizadevamo razumeti partnerjeva čustva, da pridemo do dna temu, kako partner dejansko čuti. Modro si je zapomniti, da »lahko misli [v človeku] ležijo globoko, kakor voda v vodnjaku, toda pameten mož [ali žena] jih bo izvlekel iz njega«. ⁶

⁴ Veliko starejših je v svojih poznejših letih zelo osamljenih, otroci jih zapustijo, in to celo v deželah, kjer je nekdaj veljalo, da morajo otroci starše spoštovati. Dobro pa je, da otroci upoštevajo naslednje modre izreke: »Spoštuj očeta svojega in mater svojo.« ⁷ »Ne zaničuj matere svoje samo zato, ker se je postarala.« ⁸ »Kdor silo dela očetu in mater podi, je sin, ki pripravlja ostudo in sramoto.« ⁹ Ostareli starši pa naj bodo pozitivni in naj tudi sami prevzamejo pobudo v prizadevanju za prisrčne odnose. »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« ¹⁰

⁵ Uživanje alkohola: Res je, da »vino razvedruje življenje« ¹¹ in da lahko alkoholne pijače povzročijo, da se človek »nadloge svoje ne spominja več«. ¹² Toda ne pozabite: »Zasmehovalec je vino, razgrajač opojna pijača, kdorkoli se z njo omamlja, ni moder.« ¹³ Razmislite samo o posledicah prekomernega pitja: »[Vino] naposled piči kakor kača in zbode kakor gad. Oči tvoje bodo čudne videle stvari in srce tvoje bo govorilo napačnosti. [. . .] Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!« ¹⁴ Zmerno pitje alkoholnih pijač je lahko koristno, vselej pa bi morali zelo paziti, da alkoholnih pijač ne bi zlorabljali.

⁶ Ravnanje z denarjem: Denarne probleme lahko včasih preprečimo tako, da modro ravnamo s finančnimi sredstvi. Prisluhnimo naslednjemu nasvetu: »Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa: zakaj požrešnik obuboža in pijanec, in s cunjami se bo oblačil zaspanec.« ¹⁵ Če ne zlorabljamo alkohola in drog ter se varujemo navad, kot je hazardiranje, lahko  svoj denar koristno porabimo za vzdrževanje družine. Vendar mnogi živijo preko svojih meja in na koncu trdo delajo samo zato, da lahko odplačujejo dolgove. Nekateri celo najamejo kredit za odplačevanje obresti kakega drugega posojila. Pri vsem tem je v pomoč, če si zapomnimo tele modre besede: »Kdor [. . .] se poganja za prazne reči, se siti z revščino.« ¹⁶ Lahko se vprašamo: ‚Ali res potrebujem vse reči, ki jih morda želim kupiti? Koliko stvari, ki sem jih samo nekajkrat uporabil, mi že leži v omari?‘ Neki časnikar je napisal: »Človek ima malo potreb in neskončno želja.« Upoštevajte naslednje modre besede: »Ničesar nismo prinesli na svet, ker tudi odnesti ne moremo ničesar; če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni. [. . .] Korenina vsega zlega namreč je srebroljubje; njemu vdani, so [se] nekateri [. . .] presunili z mnogimi bolečinami.« ¹⁷

⁷ Pri reševanju denarnih težav zelo pomaga marljivost. »Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti [. . .] Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal: v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik.« ¹⁸ Pomaga tudi skrbno načrtovanje in stvaren proračun: »Kdo [. . .] izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov, če ima pač toliko, da ga dodela?« ¹⁹

⁸ Kaj pa, če obubožamo, pa zato nismo sami krivi? Morda na primer zaradi gospodarskega zloma izgubimo zaposlitev, pa četudi smo bili pripravljeni marljivo delati. Ali pa mogoče živimo v deželi, v kateri večina ljudi živi pod življenjskim minimumom. Kaj tedaj? »Modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« ²⁰ Pretehtajte še tale nasvet: »Si videl človeka, ki je bil spreten pri svojem delu? Pred kralji bo stal.« ²¹ Ali bi se lahko izučili kakega poklica, da bi laže dobili delo?

⁹ Naslednji nasvet morda zveni protislovno, je pa izredno učinkovit: »Dajajte, in vam bo dano [. . .]; s kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerjalo.« ²² To seveda ne pomeni, da naj bi dajali in  hkrati pričakovali za to kakšno uslugo. Ne, svetovano nam je, naj razvijamo radodarnost: »Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.« ²³ Če v času stiske dajemo, s tem podpiramo radodarnost, to pa nazadnje lahko koristi tudi nam.

¹⁰ Medčloveški odnosi: Moder kralj je ugotovil: »Videl [sem] ves trud in ves uspeh v delu, da zaradi tega zavidajo drug drugemu. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra!« ²⁴ Zavist oziroma tekmovalnost je že mnoge navedla na nemodro ravnanje. Ko denimo vidijo, da ima njihov sosed zdaj televizor z 80-centimetrskim ekranom, že gredo sami kupit takšnega z 90-centimetrskim, pa četudi njihov s 70-centimetrskim ekranom še odlično dela. Takšno tekmovanje je čisto zares ničevo, enako kakor je ničevo lovljenje vetra – veliko hitenja za nič. Ali ni res tako?

¹¹ Morda pa nas je kdo s svojimi besedami užalil. Toda prisluhnite temu nasvetu: »Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov.« ²⁵ Res se včasih zgodi, da smo lahko upravičeno užaljeni. »Jezite se,« dopušča staroveški pisec, »a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« ²⁶ Kako naj se potem spoprimemo s tem močnim čustvom, z jezo? »Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.« ²⁷ Potrebujemo torej razum oziroma sposobnost uvidevanja. Lahko bi se vprašali: ‚Zakaj je tako ravnal? Ima za to kakšne olajševalne okoliščine?‘ Poleg sposobnosti uvidevanja pa si lahko za spoprijemanje z jezo privzgajamo še druge lastnosti. »Oblecite [. . .] srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, [. . .] vrhu vsega tega pa oblecite ljubezen, ki je popolnosti vez.« ²⁸ Ljubezen resnično zgladi mnogo težav v medčloveških odnosih.

¹² Vendar je pri vzdrževanju miroljubnih medčloveških odnosov ovira »majhen ud« – jezik. Kako resnične so naslednje besede: »Jezika pa ne more ukrotiti  noben človek; zlo neukrotno je, poln smrtnega strupa!« ²⁹ Zato je zares pomemben nasvet: »Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo.« ³⁰ Vendar moramo paziti, da ne bi z našim jezikom govorili polresnic, samo zato da bi ohranjali navidezen mir. »Govorjenje vaše pa bodi: Da, da; ne, ne; kar je pa več od tega, to je od hudega.« ³¹

¹³ Kako pa lahko vzdržujemo dobre odnose z drugimi? Upoštevajmo naslednje vodilno načelo: »Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.« ³² Tako pa se bomo hkrati tudi ravnali po pravilu, ki mu mnogi pravijo zlato pravilo: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« ³³

¹⁴ Stres: Kako lahko v tem tako stresnem svetu ohranimo čustveno ravnovesje? »Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha.« ³⁴ Kadar vidimo druge, kako prezirajo tisto, kar se nam zdi prav, je hitro lahko konec ‚veselega srca‘. Dobro pa je, da si zapomnimo naslednje besede: »Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?« ³⁵ Morda pa nas stalno obremenjujejo življenjske skrbi. Kaj tedaj? Zapomnimo si: »Skrb v srcu tare moža, a dobra beseda ga razveseli.« ³⁶ Morda razmišljamo o ‚dobri besedi‘, o prijazni besedi, ki nas spodbudi. Če smo kljub morečim okoliščinam pozitivni, ima to lahko celo zdravilen učinek: »Srce veselo daje dobro zdravilo.« ³⁷ Kadar postanemo depresivni, ker se nam zdi, da drugim ni mar za nas, se lahko ravnamo po naslednjem receptu: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« ³⁸ Če smo pozitivni, smo stresom, ki jih doživljamo vsak dan, lahko kos.

¹⁵ Kaj menite, ali bi se doslej omenjene modre besede obnesle tudi pri vas, ki živite v 21. stoletju? Pravzaprav so vzete iz stare knjige, Biblije. Toda zakaj naj bi se raje obračali na Biblijo kot pa na druge vire modrosti? Med drugim zato, ker je čas pokazal, da imajo biblijska načela res vrednost. Za primer vzemimo Jasuhira in Kajoko, ki sta sodelovala v gibanju za osvoboditev žensk. Poročila sta se samo zato, ker je  bila Kajoko z Jasuhirom noseča. Toda ko sta zašla v finančne težave in ker sta menila, da nista za skupaj, sta se kmalu razvezala. Kasneje pa sta oba, ne da bi vedela drug za drugega, začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Drug pri drugem sta opazila precejšnje spremembe v življenju. Odločila sta se, da se ponovno poročita. Njuno življenje zdaj sicer ni brez problemov, toda živita po biblijskih načelih in oba sta pripravljena popuščati, da probleme lahko rešujeta. Med Jehovovimi pričami lahko vidite, kakšne dobre rezultate ima udejanjanje biblijskih načel v življenju. Zakaj ne bi obiskali katerega od njihovih shodov, da bi se tako seznanili z ljudmi, ki se trudijo živeti po Bibliji?

¹⁶ Zgoraj navedeni nasveti so le zgled tega, kako neizčrpen zaklad uporabne modrosti lahko najdete v tem zlatem rudniku razsvetljenja, v Bibliji. Jehovove priče imajo razloge, zaradi katerih so se v svojem življenju pripravljeni ravnati po biblijskih načelih. Zakaj ne bi ugotovili, kateri razlogi se skrivajo za to njihovo pripravljenostjo, in se naučili nekaterih temeljnih dejstev o Bibliji?