KAJ bi za vas pomenilo spoznati Jehova? Med drugim to, da bi našli odgovor na vprašanje, ki bega milijarde ljudi: ‚Zakaj sem tukaj?‘ Morda o tem tudi vi tu in tam premišljujete. Z vprašanjem o smislu življenja se je ukvarjal tudi moder kralj, ki je v bogastvu »nadkriljeval vse kralje« svojega časa. (2. letopisov 9:22; Propovednik 2:1–13) Ta kralj, Salomon, je imel veliko moč, neizmerno bogastvo ter modrost, ki ji ni bilo primere. In do kakšnih sklepov je prišel? »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13) Glede na to, da je imel Salomon veliko več izkušenj od večine ljudi, si njegov sklep zasluži vsaj to, da ga pretehtamo. (Propovednik 2:12)

² Strah pred Bogom, o čemer je govoril Salomon, ni bolesten strah pred neko neznano duhovno silo. Ne, to je zdrav strah pred tem, da ne bi s čim razžalili nekoga, ki ga zelo ljubite. Če imate koga zelo radi, mu gotovo želite v vsem ugoditi in pazite, da ne bi storili česa, s čimer bi ga užalili. Ko vzljubite Jehova, boste tudi do njega čutili enako.

³ Z branjem Biblije lahko spoznate, kaj je našemu Stvarniku všeč in kaj mu ni, pa tudi to, čemú je ustvaril zemljo. Biblija Jehova opisuje kot ‚obrazovatelja [oblikovalca, NW] zemlje in stvaritelja njenega‘, pa tudi kot tistega, ki ‚jo je utrdil, in je ni ustvaril puste [kar brez razloga, NW], ampak jo je upodobil v prebivanje‘. (Izaija 45:18) Jehova je zemljo pripravil za to, da bi na njej lahko prebivali ljudje, ki naj bi zanjo in za vsa stvarjenja na njej tudi skrbeli. (1. Mojzesova 1:28) Pa je Jehova ljudi ustvaril samo zato, da bi skrbeli za zemljo?

 ⁴ Ne, ustvaril jih je za vzvišenejši namen. Prvi človek Adam je bil z Jehovom v zelo tesnem odnosu. Adam je lahko s Stvarnikom komuniciral neposredno. Lahko je poslušal, kar mu je Bog govoril, in tudi sam izrazil Jehovu, kaj misli. (1. Mojzesova 1:28–30; 3:8–13, 16–19; Dejanja 17:26–28) Adam in njegova žena Eva sta torej imela sijajno priložnost bolje spoznati Jehova in z njim navezati še močnejši odnos. Ob tem, ko bi spoznavala Jehova in ga posnemala, bi njuno življenje postajalo zadovoljno, saj je On ‚srečen Bog‘. (1. Timoteju 1:11, NW) Jehova je Bog, »ki nam deli vsega obilo za uživanje«, zato je prvega človeka postavil v raj, ki se je imenoval edenski vrt, in to z možnostjo, da bi živel večno. (1. Timoteju 6:17; 1. Mojzesova 2:8, 9, 16, 17)

⁵ Večno? Morda misel na večno življenje odrinjate vstran, češ da je to nesmisel – pa je res? Znanstveniki menijo, da sedaj razumejo, kaj povzroča, da se celice starajo. Telomeri, delci genetskega materiala, ki pokrivajo konce kromosomov, so ob vsaki celični delitvi krajši. Po 50 do 100 takšnih delitvah se telomeri izrabijo in večina celic se neha deliti. Nedavna znanstvena odkritja pa kažejo, da bi se ob uporabi encima telomeraze, človeške celice lahko neskončno dolgo delile. To sicer ne pomeni, da bo Jehova večno življenje omogočil prav po tem encimu, pove pa eno: zamisel o večnem življenju ni nesmiselna!

⁶ Biblijski pripovedi, da je bil prvi človeški par ustvarjen zato, da bi večno živel, je torej mogoče verjeti. Tako bi lahko ljudje v nedogled utrjevali svoj odnos z Jehovom. S svojim nebeškim Očetom bi spletli močno vez, popolnoma bi se zavedali njegovega namena z ljudmi na zemlji in ga tudi uresničevali. Njihovo življenje ne bi bilo eno samo garanje. Adam in Eva sta imela pred sabo čudovito priložnost, da napolnita zemljo s srečnim in popolnim potomstvom. Večno naj bi opravljala smiselno delo, ki bi izpolnjevalo njuno življenje. To bi bilo zares življenje, ki bi ju navdajalo z zadovoljstvom! (1. Mojzesova 1:28)