1. Kakšne negativne občutke ima veliko ljudi?

 ALI te Bog Jehova ljubi kot posameznika? Nekateri verjamejo, da Bog ljubi ljudi na splošno, kot to piše v Janezu 3:16. Hkrati pa si mislijo, da Bog ne more ljubiti njih kot posameznike. Celo pravi kristjani lahko o tem kdaj pa kdaj podvomijo. Nek moški, ki je bil potrt, je rekel: »Zelo težko verjamem, da sem Bogu pomemben.« Ali imaš tudi ti kdaj podobne dvome?

2., 3. Kdo hoče, da bi verjeli v to, da nas Jehova nima rad, in kako se lahko prepričamo, da to ni res?

² Satan nas hoče prepričati, da nas Bog Jehova ne ljubi in ne ceni. Spomni se, da Satan želi ljudi navesti, da verjamejo v napačne ideje. (2. Korinčanom 11:3) Pogosto to doseže tako, da jih prepriča, da so boljši od drugih. Vendar pa uživa tudi v tem, da jih prepriča, da so ničvredni. (Janez 7:47–49; 8:13, 44) Satan to laž še posebej uporablja v teh težkih »zadnjih dneh«. Mnogi danes odraščajo v družinah, kjer ni »naravne naklonjenosti«. Drugi so vsak dan obkroženi z divjimi, sebičnimi in svojeglavimi ljudmi. (2. Timoteju 3:1–5) Tisti, ki so dolgo izpostavljeni slabemu ravnanju, rasizmu ali sovraštvu, lahko začnejo verjeti, da so ničvredni in da jih nihče ne more imeti rad.

³ Če imaš tudi ti kdaj podobne občutke, ne obupaj. Veliko nas kdaj pa kdaj o sebi razmišlja negativno. Toda ne pozabi, da je Božja Beseda namenjena temu, da nam pomaga pri »popravljanju« in da »poruši to, kar je močno utrjeno«. (2. Timoteju 3:16; 2. Korinčanom 10:4) V Svetem pismu piše: »Prepričali bomo svoje srce, da nas Bog ljubi, če bi  nas srce morda zaradi česar koli obsojalo. Bog je namreč večji od našega srca in ve vse.« (1. Janezovo 3:19, 20) Preglejmo zato štiri načine, kako nam lahko Sveto pismo pomaga prepričati »svoje srce«, da nas ima Jehova rad.

4., 5. Kako se iz Jezusove ponazoritve o vrabcih vidi, da smo v Jehovovih očeh zelo dragoceni?

⁴ Prvi način: Sveto pismo naravnost pove, da Bog ceni vsakega svojega služabnika. Jezus je na primer rekel: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? Pa vendar ne bo niti eden od njiju padel na tla brez vednosti vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi prešteti. Zato se ne bojte: vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Matej 10:29–31) Kako so se ljudje, ki so poslušali Jezusa, počutili ob teh besedah?

⁵ Morda smo presenečeni, da bi sploh kdo hotel kupiti vrabca. No, v Jezusovih časih je bil vrabec najcenejša ptica, ki so jih prodajali za hrano. Kot smo prebrali, je kupec za en novčič dobil dva vrabca. Vendar je Jezus kasneje rekel, da je kupec za dva novčiča dobil pet vrabcev namesto štirih. Eno ptico so torej dali zraven, kot da bi bila brez vrednosti. Te ptice so bile v očeh ljudi morda res brez vrednosti. Kako pa je nanje gledal njihov Stvarnik? Jezus je rekel: »Bog ne pozabi nobenega od njih [niti tistega, ki so ga dali zraven].« (Luka 12:6, 7) Sedaj morda razumemo, kaj je imel Jezus v mislih. Če je Jehovu tako dragocen že en sam vrabec, koliko bolj dragocen mu je potem človek! Kot je Jezus pojasnil, Jehova pozna vse podrobnosti o nas. Ve celo, koliko las imamo na glavi!

6. Zakaj Jezus ni pretiraval, ko je rekel, da so nam prešteti vsi lasje?

⁶ Nekateri morda mislijo, da je Jezus pretiraval, ko je rekel, da Jehova ve, koliko las imamo na glavi. Toda pomisli na Jehovovo obljubo, da bo obudil mrtve. Da bi nas lahko ponovno ustvaril, mora o nas vedeti vse. Tako zelo smo  mu dragoceni, da pozna vsako našo najmanjšo podrobnost. Poznati mora na primer naš genetski zapis, vse naše spomine in vse, kar se nam je v življenju zgodilo. a V primerjavi z vsem tem je prešteti naše lase, ki jih je približno 100.000, zanj nekaj povsem enostavnega.

7., 8. a) Katerih lastnosti se Jehova veseli, ko ljudem preiskuje srce? b) Katera naša dela Jehova ceni?

⁷ Drugi način: Sveto pismo nas uči, kaj Jehova ceni pri svojih služabnikih. Zelo je vesel, ko vidi naše dobre lastnosti in ko se trudimo služiti njemu po svojih najboljših močeh. Kralj David je svojemu sinu Salomonu povedal: »Jehova preiskuje vsa srca in lahko sprevidi vse nagibe in misli.« (1. kroniška 28:9) Jehova išče nekaj dobrega v srcih ljudi, ki živijo v tem nasilnem svetu, polnem sovraštva. Kako zelo vesel mora biti, ko najde človeka, ki ima rad mir, resnico in pravičnost! Kaj naredi, ko najde srce, ki je polno ljubezni do njega, ki se želi o njem učiti in se o tem pogovarjati z drugimi? Jehova nam zagotavlja, da je na tiste, ki o njem govorijo drugim, še posebej pozoren. Ima celo »spominsko knjigo z imeni tistih, ki ga globoko spoštujejo, in tistih, ki premišljujejo o njegovem imenu«. (Malahija 3:16) Takšni ljudje so mu zelo dragoceni.

⁸ Katera dobra dela Jehova ceni? Prepričani smo, da ceni naš trud, da posnemamo njegovega Sina, Jezusa Kristusa. (1. Petrovo 2:21) Eno najpomembnejših del, ki jih Bog ceni, je tudi to, da oznanjujemo dobro novico o njegovem  Kraljestvu. V Rimljanom 10:15 piše: »Kako lepe so noge tistih, ki oznanjajo dobro novico o nečem boljšem!« Običajno se ne hvalimo s tem, da so naše noge lepe. V tej vrstici noge predstavljajo trud Jehovovih služabnikov, ko oznanjujejo dobro novico. Vsak takšen trud je v Jehovovih očeh lep in dragocen. (Matej 24:14; 28:19, 20)

9., 10. a) Zakaj smo lahko prepričani, da Jehova ceni našo zdržljivost? b) Česa Jehova nikoli ne dela?

⁹ Jehova ceni tudi našo zdržljivost. (Matej 24:13) Zapomni si, da bi te Satan rad navedel na to, da bi nehal služiti Jehovu. Vsak dan, ko ostaneš zvest Jehovu, je še en dan, ko si pomagal dokazati, da se Satan moti. (Pregovori 27:11) Toda zdržati včasih ni lahko. Zaradi zdravstvenih ali finančnih težav, čustvenih ali duševnih stisk in drugih težav je lahko vsak dan za nas preizkušnja. Če se naše upanje predolgo ne izpolni, lahko postanemo zelo razočarani. (Pregovori 13:12) Zdržljivost v takšnih preizkušnjah je za Jehova še toliko bolj dragocena. Kralj David je prav zato prosil Jehova, naj njegove solze spravi v »meh«, nato  pa je z zaupanjem dodal: »Ali niso zapisane v tvoji knjigi?« (Psalm 56:8) Za Jehova so vse solze, ki jih potočimo, in trpljenje, ki ga prenašamo, da bi mu ostali zvesti, zelo dragoceni in jih hrani v svojem spominu.

¹⁰ Toda kljub vsem dokazom, da nas Jehova ceni, se morda še vedno počutimo ničvredne. Naše srce nam lahko še vedno govori: Ampak toliko je drugih, ki so boljši od mene. Kako razočaran mora biti Jehova, ko me primerja z njimi! Vendar nas Jehova nikoli ne primerja z drugimi niti od nas ne pričakuje več, kot lahko naredimo. (Galačanom 6:4) Ko preiskuje naše srce, ne spregleda niti najmanjše podrobnosti in ceni vse dobre stvari, ki jih najde v njem.

11. Kaj se o Jehovu lahko naučimo iz tega, kako je ravnal z Abijem?

¹¹ Tretji način: Ko nas Jehova preiskuje, pri nas išče dobre lastnosti. En primer tega je povezan z odpadniško dinastijo kralja Jeroboama. Jehova je izdal odlok, da morajo vsi moški iz te dinastije umreti. Rekel pa je tudi, naj kraljevega sina Abija častno pokopljejo. Zakaj? »Izraelov Bog Jehova je samo pri njem od vseh v Jeroboámovi rodbini našel nekaj dobrega.« (1. kraljev 14:1, 10–13) Jehova je natančno preiskal Abijevo srce in v njem našel »nekaj dobrega«. Ne glede na to, kako majhno oziroma nepomembno je bilo to dobro, se je Jehovu zdelo vredno, da to omeni v svoji Besedi. Jehova je Abija za to dobro celo nagradil in mu izkazal milost, da mu je dovolil časten pokop.

12., 13. a) Iz česa se še vidi, da Jehova kljub našim grehom pri nas išče dobro? b) Kako Jehova gleda na naše lepe lastnosti in dobra dela in česa nikoli ne naredi?

¹² Še boljši primer tega, kako Jehova v ljudeh išče dobro, pa je dobri kralj Jozafat. Ko je ta kralj naredil nekaj nespametnega, mu je Jehovov prerok sporočil: »Jehova se je  razjezil nate.« To je bilo zelo streznjujoče sporočilo. Toda Jehovovo sporočilo se s tem ni končalo. Nadaljuje se takole: »Vendar je pravi Bog pri tebi našel tudi dobro.« (2. kroniška 19:1–3) Čeprav je bil Jehova upravičeno jezen na Jozafata, je še vedno videl njegove dobre lastnosti. Kako zelo se Jehova razlikuje od nepopolnih ljudi! Kadar nas drugi užalijo, morda zelo težko vidimo njihove dobre lastnosti. Ko pa sami grešimo, smo morda nad sabo tako razočarani, osramočeni in imamo tako močne občutke krivde, da spregledamo svoje dobre lastnosti. Zato nikoli ne pozabimo, da nam Jehova odpusti, če se za svoje grehe pokesamo in si prizadevamo, da jih več ne ponavljamo.

¹³ Ko Jehova v tebi išče dobro, takšne grehe zavrže, podobno kot iskalec zlata z izpiranjem odstrani umazanijo in pesek ter tako ohrani samo dragocena zrnca zlata. Tudi Jehova na naše dobre lastnosti in dela gleda kot na zrna zlata. Ali si že kdaj opazil, kako ljubeči starši na risbice ali darilca svojih otrok pazijo kakor na zaklad, in to včasih še dolgo potem, ko so otroci nanje že  pozabili? Jehova pa je najbolj ljubeč starš. Nikoli ne pozabi naših dobrih del in lastnosti, če mu le ostanemo zvesti. Če bi pozabil na naša dobra dela, bi se imel za nepravičnega, ampak on ni nikoli nepravičen. (Hebrejcem 6:10) Jehova pa dobro v nas išče še drugače.

14., 15. a) Zakaj smo Jehovu kljub naši nepopolnosti dragoceni? Ponazori. b) Kako nam Jehova pomaga in kako gleda na svoje zveste služabnike?

¹⁴ Ko nas Jehova opazuje, ne gleda naših napak, ampak to, kar lahko postanemo. Naj to ponazorimo: Ljudje, ki imajo radi umetniška dela, so se pripravljeni zelo potruditi, da bi restavrirali hudo poškodovane slike ali druge umetnine. Ko je na primer v Angliji v londonski Narodni galeriji nekdo s šibrovko poškodoval sliko Leonarda da Vincija, vredno kakih 30 milijonov ameriških dolarjev, ni nihče niti pomislil na to, da bi se jo zaradi hudih poškodb zavrglo. To skoraj 500 let staro mojstrovino so takoj začeli restavrirati. Zakaj? Ker je bila tistim, ki imajo radi umetnost, zelo dragocena. Ali nisi ti veliko dragocenejši od slike, ki je bila narisana s kredo in ogljem? V Božjih očeh si zagotovo vreden več, ne glede na to, kako zelo te je morda poškodovala podedovana nepopolnost. (Psalm 72:12–14) Bog Jehova, ki je mojstrsko ustvaril človeško družino, bo naredil vse, kar je treba, da bo popravil škodo, ki jo je povzročil greh. Vsem, ki ga imajo radi in ga ubogajo, bo pomagal da dosežejo popolnost. (Apostolska dela 3:21; Rimljanom 8:20–22)

¹⁵ Jehova v nas vidi dobre lastnosti, ki jih morda ne vidimo niti sami. Pomaga nam, da si pridobivamo vedno več dobrih lastnosti, dokler ne bomo dosegli popolnosti. Na svoje zveste služabnike gleda kot na zelo dragocene, ne glede na to, kako z nami ravna Satanov svet. (Hagaj 2:7)

16. Kaj je največji dokaz za to, da nas Jehova ljubi, in kako vemo, da je to darilo namenjeno nam osebno?

¹⁶ Četrti način: Jehova je že veliko naredil za to, da bi nam dokazal, da nas ima rad. Za nas je daroval svojega Sina in to je najmočnejši dokaz, da so Satanove trditve, da nismo vredni ljubezni, čista laž. Nikoli ne pozabimo, da so Jezusova boleča smrt na mučilnem kolu in še večje bolečine, ki jih je občutil Jehova, ko je gledal, kako njegov ljubljeni Sin umira, dokaz, da nas oba ljubita. Mnogi žal ne morejo verjeti, da bi to darilo lahko bilo namenjeno njim osebno. Mislijo, da tega niso vredni. Toda spomni se apostola Pavla. Čeprav je nekoč preganjal Kristusove sledilce, je zapisal: »Zdaj živim v skladu z vero v Božjega Sina, ki me je ljubil in dal samega sebe zame.« (Galačanom 1:13; 2:20)

17. Kako nas Jehova vleče k sebi in k svojemu Sinu?

¹⁷ Jehova svojo ljubezen kaže tako, da vsakemu od nas pomaga, da bi mu koristila Kristusova žrtev. Jezus je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Sam Jehova nas vleče k svojemu Sinu in nam daje upanje na večno življenje. Kako? Z oznanjevanjem je poskrbel, da si spoznal dobro novico. Poleg tega ti po svetem duhu pomaga, da razumeš Sveto pismo in ga kljub svoji nepopolnosti upoštevaš v življenju. Zato lahko Jehova za nas reče tako, kot je nekoč rekel za izraelski narod: »Rad te imam. Moja ljubezen do tebe je večna.« (Jeremija 31:3)

18., 19. a) Kdaj mi najbolj osebno občutimo, da nas ima Jehova rad, in iz česa se vidi njegovo osebno zanimanje? b) Kako nam Božja Beseda zagotavlja, da se Jehova vživi v občutke drugih?

¹⁸ To, da nas ima Jehova rad, verjetno najbolj osebno občutimo takrat, ko k njemu molimo. Sveto pismo nas vse vabi, naj k Bogu nenehno molimo. (1. Tesaloničanom 5:17) On nas posluša. V Božji Besedi zanj piše, da posluša  molitve. (Psalm 65:2) Tega ni zaupal nikomur drugemu, niti svojemu lastnemu Sinu. Samo pomisli: Stvarnik vsega vesolja nas spodbuja, naj k njemu molimo sproščeno in mu brez zadržkov izlijemo svoje srce. Kako pa nas posluša? Hladno, ravnodušno, brezbrižno? Sploh ne.

¹⁹ Ena od Jehovovih lastnosti je tudi empatija. Kaj je empatija? Neki zvest starejši kristjan je rekel: »Empatija je tvoja bolečina v mojem srcu.« Ali Jehova res čuti tvojo bolečino? Poglej, kako se je počutil, ko so trpeli Izraelci, ki so bili njegovo ljudstvo: »V vseh njihovih stiskah je tudi sam čutil bolečino.« (Izaija 63:9) Jehova njihovega trpljenja ni le videl, ampak ga je tudi občutil. Da bi pokazal, kako globoko čuti s svojimi služabniki, jim je rekel: »Kdor se dotakne vas, se dotakne zenice mojega očesa.« b (Zaharija 2:8) Če se kdo dotakne zenice tvojega očesa, je to zelo neprijeten občutek. Iz tega spoznamo, da Jehova čuti z nami. Ko boli nas, boli tudi njega.

20. Zakaj bi morali ubogati nasvet iz Rimljanom 12:3?

²⁰ Noben duhovno zrel kristjan si ne misli, da je zato, ker ga Jehova ljubi in ceni, boljši od drugih. Apostol Pavel je zapisal: »Zaradi nezaslužene dobrote, ki mi je bila izkazana, govorim vsakemu od vas, naj o sebi nima previsokega mnenja, ampak naj o sebi misli razumno, vsak pač na podlagi vere, ki mu jo je dal Bog.« (Rimljanom 12:3) Drug prevod tukaj pravi: »Rad bi nekaj povedal vsakomur od vas. Ne domišljajte si, da ste boljši kot ste. Spoznati morate, kaj ste v resnici.« (Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) Medtem ko uživamo prisrčno ljubezen našega nebeškega  Očeta, bodimo razumni in nikoli ne pozabimo, da si Božje ljubezni ne moremo niti zaslužiti niti je zahtevati. (Luka 17:10)

21. Katere Satanove laži moramo odločno zavrniti in s katero svetopisemsko resnico bi morali prepričati svoje srce?

²¹ Zato naj vsak med nami naredi vse, kar lahko, da bi zavrnil vse Satanove laži, tudi to, da smo ničvredni in da si ne zaslužimo ljubezni. Morda se ti je v življenju zgodilo kaj takšnega, da si misliš, da si tako slab človek, da te niti Bog ne more imeti rad, ali da so tvoja dobra dela tako nepomembna, da jih niti Bog ne more opaziti, oziroma da so tvoji grehi tako veliki, da jih niti smrt njegovega predragega Sina ne more pokriti. Vendar je vse to laž! Odločno zavrni takšne laži! Prepričajmo svoje srce, da tudi za nas veljajo besede, ki jih je po navdihnjenju zapisal apostol Pavel: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne vlade, ne sedanje reči, ne prihodnje reči, ne sile, ne višina, ne globina, niti kar koli drugega, kar je bilo ustvarjeno, ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni, ki nam je bila izkazana po našem Gospodu Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 8:38, 39)