1.–3. Zakaj se Jezusova smrt razlikuje od vseh drugih smrti?

 NEKEGA dne pred skoraj 2000 leti so nedolžnega moškega obsodili zaradi zločinov, ki jih ni zagrešil, in ga mučili do smrti. To ni bilo prvič, da so nekoga kruto in krivično usmrtili, in tudi ne zadnjič. Kljub temu je bila smrt tega človeka edinstvena.

² V zadnjih nekaj urah, preden je umrl, se je na nebu zgodilo nekaj zelo nenavadnega, kar je ljudem dalo vedeti, da je ta dogodek zelo pomemben. Čeprav je bilo okoli poldneva, se je nenadoma stemnilo. Eden od piscev Svetega pisma je zapisal, da »ni bilo sončne svetlobe«. (Luka 23:44, 45) Zatem je ta moški, tik preden je umrl, izrekel naslednje nepozabne besede: »Izpolnjeno je!« S tem da je žrtvoval svoje življenje, je zares izpolnil nekaj izjemnega. Njegova žrtev je bila največje dejanje iz ljubezni, ki ga je kdaj storil kateri koli človek. (Janez 15:13; 19:30)

³ To ni bil nihče drug kot Jezus Kristus. Veliko ljudi po vsem svetu je že slišalo za trpljenje in smrt, do katere je prišlo tistega temačnega dne, 14. nisana leta 33 n. št. Vendar pogosto prezrejo pomembno dejstvo: Čeprav je Jezus hudo trpel, je nekdo trpel še bolj. V resnici se je tistega dne nekdo še bolj žrtvoval. To je bilo največje dejanje iz ljubezni, ki ga je kdaj storil kdor koli v vsem vesolju. Za katero dejanje gre? Iz odgovora na to vprašanje bomo izvedeli nekaj o Jehovovi najpomembnejši lastnosti – ljubezni.

4. Kako je rimski vojak spoznal, da Jezus ni navaden človek, in kaj je iz tega sklepal?

⁴ Rimski stotnik, ki je nadzoroval Jezusovo usmrtitev, je  osupnil, ko je nenadoma nastala tema, ki ji je sledil še močan potres. »To je bil res Božji Sin,« je rekel. (Matej 27:54) Jezus očitno ni bil navaden človek. Ta vojak je pomagal usmrtiti edinorojenega Sina Najvišjega Boga! Kako zelo dragocen pa je bil ta Sin Očetu?

5. Kako dolgo sta bila Jehova in njegov Sin skupaj v nebesih?

⁵ Sveto pismo Jezusa imenuje »prvorojenec vsega, kar je ustvarjeno«. (Kološanom 1:15) Samo pomisli: Jehovov Sin je obstajal, še preden je bilo ustvarjeno vesolje. Kako dolgo sta bila torej Oče in Sin skupaj? Nekateri znanstveniki ocenjujejo, da je vesolje staro 13 milijard let. Ali si sploh lahko predstavljaš, koliko časa je to? Da bi si ljudje lažje predstavljali, koliko je po mnenju znanstvenikov staro vesolje, je v nekem planetariju časovna premica, ki je dolga 110 metrov. Ko obiskovalci planetarija hodijo ob tej črti, vsak njihov korak pomeni približno 75 milijonov let obstoja vesolja. Na koncu črte vso človeško zgodovino predstavlja ena sama črtica, ki je debela kot človeški las! Tudi če je takšna ocena točna, pa ta cela časovna premica ni dovolj dolga, da bi predstavljala življenjsko dobo Jehovovega Sina! Kaj pa je Sin v tem dolgem obdobju delal?

6. a) Kaj je Jehovov Sin delal v nebesih, preden je prišel na zemljo? b) Kakšna vez obstaja med Jehovom in njegovim Sinom?

⁶ Sin je veselo delal z Očetom kot »spreten delavec«. (Pregovori 8:30) Sveto pismo pravi: »Brez njega [Sina] ni nastalo nič.« (Janez 1:3) Sin je torej z Jehovom sodeloval pri ustvaritvi vsega drugega. Bila sta zelo vesela, da sta lahko delala skupaj! Mnogi bi se strinjali, da je ljubezen med staršem in otrokom izjemno močna. Ljubezen je »popolna vez, ki združuje«. (Kološanom 3:14) Ker sta bila Jehova in njegov Sin tako dolgo skupaj, je njuna ljubezen gotovo postala tako močna, da si tega ne more nihče niti predstavljati. Jasno je, da Boga Jehova in njegovega Sina združuje najmočnejša vez ljubezni, ki je kdaj obstajala.

7. Kakšne občutke je Jehova izrazil, ko se je Jezus krstil?

 ⁷ Čeprav je Oče svojega Sina zelo ljubil, ga je poslal na zemljo, da se je tam rodil kot dojenček. To je pomenilo, da se je moral Jehova za več kot 30 let odreči tesnemu druženju s svojim ljubljenim Sinom v nebesih. Z izrednim zanimanjem je iz nebes opazoval, kako je Jezus odraščal v popolnega moškega in se nato pri približno 30 letih krstil. Ni nam treba ugibati, kaj je Jehova čutil do njega. Oče je iz nebes osebno spregovoril: »To je moj ljubljeni Sin, ki mi je v veselje.« (Matej 3:17) Jezus je naredil vse, kar je Jehova zanj prerokoval, in vse, kar je od njega pričakoval. Kako zelo je moral biti njegov Oče vesel, ko je vse to opazoval! (Janez 5:36; 17:4)

8., 9. a) Kaj je Jezus prestal 14. nisana leta 33 n. št. in kako se je ob tem počutil njegov nebeški Oče? b) Zakaj je Jehova dovolil, da je njegov Sin trpel in umrl?

⁸ Kako pa se je Jehova počutil 14. nisana leta 33 n. št.? Kako se je počutil, ko so Jezusa izdali, ko ga je ponoči obkrožila jezna množica ljudi in so ga aretirali? Ko so ga zapustili njegovi prijatelji in ko so mu nezakonito sodili? Ko so se mu posmehovali, mu pljuvali v obraz in ga tepli s pestmi? Ko so ga bičali in mu razmesarili hrbet? Ko so mu roke in noge z žeblji pribili na lesen kol in ga pustili viseti, ljudje pa so se mu posmehovali? Kako se je Oče počutil, ko je njegov ljubljeni Sin zavpil k njemu v smrtnih bolečinah, ko je Jezus še zadnjič izdihnil in ko njegov dragi Sin prvič od začetka vse stvaritve ni več obstajal? (Matej 26:14–16, 46, 47, 56, 59, 67; 27:38–44, 46; Janez 19:1)

⁹ Z besedami ne moremo povsem izraziti bolečine, ki jo je Jehova čutil, ko je videl svojega Sina trpeti in nazadnje tudi umreti. Lahko pa z besedami opišemo, kakšen motiv je imel Jehova, da je dovolil, da se je vse to zgodilo. Zakaj je bil Oče pripravljen prenašati takšno bolečino? Jehova nam nekaj čudovitega razkrije v Janezu 3:16. Ta svetopisemska  vrstica je tako pomembna, da ji nekateri rečejo tudi evangelij v malem. Tam piše: »Bog je svet tako ljubil, da je zanj dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil uničen nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« Jehovov motiv je torej ljubezen. Jehovovo darilo – to, da je poslal svojega Sina, da je trpel in umrl za nas – je bilo v vsej zgodovini največje dejanje iz ljubezni.

10. Kakšno potrebo imamo ljudje in kaj se je zgodilo s pomenom besede »ljubezen«?

¹⁰ Kaj beseda »ljubezen« sploh pomeni? Ljubezen je opisana kot človekova največja potreba. Od rojstva pa vse do smrti ljudje hrepenimo po ljubezni. Če smo ljubljeni, smo zelo srečni, če pa nismo, lahko celo umremo. Čeprav je ljubezen zelo pomembna, je težko pojasniti, kaj ljubezen sploh je. Ljudje seveda o njej veliko govorijo. Nenehno o njej pišejo knjige in pesmi. Na koncu pa največkrat še vedno ni jasno, kaj ljubezen je. Pravzaprav to besedo tako pogosto omenjajo in jo uporabljajo za toliko različnih stvari, da je zaradi tega njen pomen še bolj nejasen.

11., 12. a) Kako lahko iz Svetega pisma izvemo, kaj je ljubezen? b) Katere vrste ljubezni je ločevala stara grščina in katera beseda za »ljubezen« se v Krščanskih grških spisih najpogosteje uporablja? (Glej tudi podčrtno opombo.) c) Kaj glede na Sveto pismo pomeni agápe?

¹¹ Vendar v Svetem pismu zelo jasno piše, kaj je ljubezen. V biblijskem slovarju Expository Dictionary of New Testament Words beremo: »Ljubezen se lahko vidi samo po dejanjih.« Sveto pismo nam veliko pove o tem, kako je Jehova ravnal, da je pokazal ljubezen in prijaznost do ljudi. Samo pomislite na njegovo največje dejanje iz ljubezni, in sicer to, da je za nas daroval svojega Sina. Nič nas ne bi moglo bolje poučiti o njegovi ljubezni kot to! V naslednjih poglavjih bomo videli še veliko drugih primerov Jehovove ljubezni. Pomen te besede lahko nekoliko bolje razumemo tudi  iz izvirnih svetopisemskih besed, ki se prevajajo z »ljubezen«. V stari grščini so za »ljubezen« obstajale štiri besede. a Od vseh teh besed se v Krščanskih grških spisih najpogosteje pojavlja agápe. Neki biblijski slovar pravi, da je agápe »najmočnejši izraz, s katerim je mogoče opisati ljubezen«. Zakaj?

¹² V Svetem pismu se agápe pogosto nanaša na ljubezen, ki jo vodijo načela. Ne temelji samo na tem, kakšna čustva imamo do koga. Odločimo se, da bomo imeli radi vse, ker vemo, da je tako prav. Beseda agápe je sinonim za krščansko ljubezen, ki je predvsem nesebična. Poglej še enkrat Janez 3:16. Kaj je »svet«, ki ga je Bog tako ljubil, da je dal zanj svojega edinorojenega Sina? To so vsi ljudje, ki imajo lahko korist od Jezusove odkupne žrtve. Veliko teh ljudi še vedno živi tako, kot Bogu ni všeč. Ali Jehova vsakega od njih ljubi kot svojega prijatelja, tako kot je ljubil zvestega Abrahama? (Jakob 2:23) Seveda ne, vseeno pa je Jehova z vsemi ljubeč in dober, čeprav ga to veliko stane. Želi, da bi se vsi pokesali in spremenili svoje življenje. (2. Petrovo 3:9) Veliko ljudi se spremeni in Jehova je vesel, da jih lahko sprejme za svoje prijatelje.

13., 14. Iz česa se vidi, da krščanska ljubezen pogosto zajema čustveno naklonjenost?

¹³ Vendar nekateri pomen besede agápe, kot se uporablja v Svetem pismu, napačno razumejo. Menijo, da je to hladna in razumska oblika ljubezni. Dejstvo pa je, da agápe oziroma krščanska ljubezen pogosto zajema tudi prisrčno  osebno naklonjenost. Ko je apostol Janez na primer napisal »Oče ljubi Sina«, je uporabil besedo agápe. (Janez 3:35) Ali je ta ljubezen brez čustvene naklonjenosti? Bodi pozoren na to, da je Jezus rekel »Oče ima namreč Sina rad«. (Janez 5:20) Tu je uporabljena beseda filéo, ki pomeni biti komu naklonjen. Jehova svojo ljubezen pogosto izraža s toplino in čustvi. Vendar njegove ljubezni nikoli ne vodijo samo čustva. Vedno jo vodijo njegova modra in pravična načela.

¹⁴ Kot smo že videli, vse Jehovove lastnosti ustrezajo najvišjim merilom in so privlačne. Toda od vseh lastnosti nas najbolj privlači ljubezen. Nič nas k Jehovu ne vleče tako močno kot ravno ljubezen. Veseli smo, da je ljubezen tudi njegova prevladujoča lastnost. Kako to vemo?

15. Kaj v Svetem pismu piše glede Jehovove ljubezni, kar ne piše za nobeno drugo lastnost? (Glej tudi podčrtno opombo.)

¹⁵ Tega, kar Sveto pismo pravi za ljubezen, ne pravi za nobeno drugo glavno Jehovovo lastnost. V Svetem pismu ne piše, da je Bog moč ali da je Bog pravica, niti da je Bog modrost. Bog te lastnosti ima, je njihov glavni vir in nihče jih ne odseva bolje kot on. O četrti lastnosti pa nam Sveto pismo pove še nekaj bolj izjemnega: »Bog je ljubezen.« b (1. Janezovo 4:8) Kaj to pomeni?

16.–18. a) Zakaj Sveto pismo pravi »Bog je ljubezen«? b) Zakaj je človek najustreznejši simbol Jehovove ljubezni?

¹⁶ »Bog je ljubezen« ni isto, kot če bi rekli, da sta Bog in ljubezen eno in isto. Prav tako ne moremo obrniti vrstnega reda te izjave in reči »Ljubezen je Bog«. Jehova je veliko več  kot le abstraktna lastnost. Je oseba, ki ima poleg ljubezni tudi široko paleto drugih čustev in značilnosti. Kljub temu pa je ljubezen njegova glavna in najpomembnejša lastnost. Neki biblijski priročnik zato o tej vrstici pravi: »Ljubezen je samo bistvo Boga oziroma njegova narava.« To lahko pojasnimo takole: Moč Jehovu omogoča, da ukrepa. Pravica in modrost ga vodita pri dejanjih. Ljubezen pa ga k dejanjem spodbuja. Jehova vedno kaže ljubezen, in to tudi takrat, ko izraža druge lastnosti.

¹⁷ Pogosto je rečeno, da je Jehova poosebljena ljubezen. Če se torej hočemo učiti o ljubezni, se moramo učiti o Jehovu. Seveda lahko to čudovito lastnost vidimo tudi pri ljudeh. Kako pa je to mogoče? Jehova je ob ustvaritvi človeka svojemu Sinu rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, nam podobnega.« (1. Mojzesova 1:26) Od vseh stvarjenj na zemlji se samo človek lahko odloči, da bo ljubil in tako posnemal svojega nebeškega Očeta. Spomni se, da je Jehova svoje glavne lastnosti simboliziral z različnimi bitji. Vendar je za simbol svoje prevladujoče lastnosti, ljubezni, izbral človeka, ki je zanj najpomembnejše zemeljsko stvarjenje. (Ezekiel 1:10)

¹⁸ Ko se odločimo, da bomo drugim izkazovali nesebično ljubezen, posnemamo Jehova v njegovi najpomembnejši lastnosti. Ravnamo tako, kot je zapisal apostol Janez: »Mi ljubimo, ker nas je prvi ljubil Bog.« (1. Janezovo 4:19) Kako vse nas je Jehova ljubil prvi?

19. Kaj je Jehova spodbudilo, da je začel ustvarjati?

¹⁹ Ljubezen je vedno obstajala. Zakaj lahko to rečemo? Razmislite o tem, zakaj je Jehova začel ustvarjati. Tega zagotovo ni storil, ker bi bil osamljen in bi potreboval družbo. Jehova je popoln in ne potrebuje nikogar, da bi bil srečen. Nihče mu ne more priskrbeti ničesar, kar ne bi  že imel. Vendar ga je njegova ljubezen, ki se kaže v dejanjih, spodbudila, da je ustvaril tudi druga inteligentna bitja, da bi okusila veselje, ki ga prinaša življenje. »Prvo Božje stvarjenje« je bil njegov edinorojeni Sin. (Razodetje 3:14) Nato je Jehova po tem spretnem delavcu ustvaril še vse ostalo. Najprej je ustvaril mogočna duhovna bitja, in sicer angele. (Job 38:4, 7; Kološanom 1:16) Obdaril jih je s svobodo, razumom in čustvi, zato se lahko ljubeče navežejo drug na drugega, predvsem pa na Boga Jehova. (2. Korinčanom 3:17) Zato angeli ljubijo, ker jih je Jehova ljubil prvi.

20., 21. Kako bi lahko Adam in Eva videla, da ju Jehova ljubi, toda kako sta se na to ljubezen odzvala?

²⁰ Enako je bilo z ljudmi. Jehova je Adamu in Evi, odkar ju je ustvaril, na razne načine izkazoval ljubezen. Kamor koli sta se v svojem rajskem domu v Edenu zazrla, sta povsod lahko videla dokaze za to, da ju njun Oče ljubi. Bodi pozoren, kaj pravi Sveto pismo: »Bog Jehova je na vzhodnem delu Edena zasadil vrt in vanj postavil človeka, katerega je izoblikoval.« (1. Mojzesova 2:8) Ali si že kdaj obiskal zares lep vrt ali park? Kaj ti je bilo najbolj všeč? Lesketanje sončnih žarkov skozi listje dreves? Cvetlice, različnih vrst in čudovitih barv? Žuborenje potoka, žvrgolenje ptic in brenčanje insektov? Kaj pa mamljivi vonj drevja, sadja in cvetja? Res je veliko parkov zelo lepih, vendar se nobeden od njih ne more primerjati z edenskim vrtom. Zakaj ne?

²¹ Ta vrt je zasadil Jehova! Moral je biti tako čudovit, da se tega ne da opisati. V njem je bilo veliko lepih dreves in slastnih sadežev. Bil je velik, v njem so bile reke, polne vode, in številne zanimive živali. Adam in Eva sta imela vse, kar sta potrebovala, da bi bilo njuno življenje srečno, zadovoljujoče in smiselno. Imela sta tudi nagrajujoče delo in popolnega zakonca. Jehova ju je prvi ljubil, zato  sta imela vse razloge, da bi mu to ljubezen vračala. Vendar tega nista storila. Namesto da bi iz ljubezni ubogala svojega nebeškega Očeta, sta se mu sebično uprla. (1. Mojzesova, 2. poglavje)

22. Kako je Jehova z odzivom na upor dokazal, da je vdan v ljubezni?

²² To je Jehova gotovo zelo prizadelo! Toda ali zaradi tega ljudi ni imel več rad? Ne! »Njegova vdana ljubezen je večna.« (Psalm 136:1) Zato ga je ljubezen navedla na to, da se je odločil rešiti vse potomce Adama in Eve, ki ga bodo želeli spoznati in ga imeli radi. Kot smo spoznali, je k rešitvi človeštva spadalo tudi to, da je žrtvoval svojega ljubljenega Sina, kar je bilo zanj kot Očeta zelo boleče. (1. Janezovo 4:10)

23. Zakaj je Jehova »srečen Bog« in o katerem vprašanju bomo razpravljali v naslednjem poglavju?

²³ Jehova je bil prvi, ki je človeštvu izkazal ljubezen. Na zelo različne načine je pokazal, da »nas je prvi ljubil«. Ljubezen prispeva k enotnosti in veselju, zato ni nič čudnega, da je Jehova opisan kot »srečen Bog«. (1. Timoteju 1:11) Vendar se ob tem mogoče sprašuješ, ali te Jehova res ljubi kot posameznika. O tem vprašanju bomo razpravljali v naslednjem poglavju.