1., 2. Kakšen namen je imel Jehova za sedmi dan in katera težava se je pojavila?

 BOG JEHOVA je na koncu šestega ustvarjalnega dne naredil prva dva človeka, Adama in Evo, kot krono stvarstva. »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.« (1. Mojzesova 1:31) Vendar sta se Adam in Eva na začetku sedmega dne odločila, da bosta poslušala Satana in da se bosta uprla Jehovu. Tako sta grešila, postala nepopolna in nazadnje umrla. Kako žalostno!

² Morda je bilo videti, kot da je Jehovov namen za sedmi dan propadel. Sedmi dan naj bi tako kot vsak od prejšnjih šestih dni trajal na tisoče let. Jehova ga je posvetil in do konca tega dne naj bi vsa zemlja postala raj, v katerem bi živeli popolni ljudje. (1. Mojzesova 1:28; 2:3) Toda kako naj bi se po uporu Adama in Eve, ki je imel tako strašne posledice, to izpolnilo? Kaj bo naredil Bog? Jehova je na izjemen način pokazal, kako zelo moder je.

3., 4. a) Kaj se o Jehovovi modrosti naučimo iz tega, kako se je odzval na upor v Edenu? b) Kaj nam postane zelo jasno, ko preučujemo Jehovovo modrost?

³ Jehova se je takoj odzval. Obsodil je upornike v Edenu in obenem povedal čudovito novico, da bo rešil vse probleme, ki so se začeli zaradi upora. (1. Mojzesova 3:15) To bo storil postopoma skozi daljše časovno obdobje, dokler ne bo popolnoma odpravljena vsa nastala škoda. Jehovov namen je izredno preprost, a hkrati tako moder, da ga lahko preučujemo in o njem razmišljamo vse življenje, pa nam je še vedno zanimivo. Njegov namen se  bo prav gotovo izpolnil. In ko se bo to zgodilo, bo konec vse hudobije, greha in smrti. Ljudje, ki bodo zvesti Jehovu, bodo dosegli popolnost. Vse to se bo zgodilo še pred koncem sedmega dne. Jehova bo svoj namen z zemljo in človeštvom kljub uporu izpolnil ob času, ki ga je določil.

⁴ Ali nas Jehovova modrost ne navdaja s strahospoštovanjem? Apostola Pavla je to spodbudilo, da je napisal: »Kako brezmejna je Božja [...] modrost!« (Rimljanom 11:33) Ko bomo preučevali različne vidike te Božje lastnosti, bomo spoznali nekaj, kar bi nas moralo spodbuditi k ponižnosti: Ne glede na to, koliko se o Jehovovi neizmerni modrosti naučimo, vemo o njej zelo malo. (Job 26:14) Najprej pa si poglejmo značilnosti te izredne lastnosti.

5., 6. Kako sta znanje in modrost povezana in koliko ve Jehova?

⁵ Modrost ni isto kot znanje. Računalniki lahko shranijo zelo veliko znanja, težko pa bi rekli, da so takšne naprave modre. Vendar sta znanje in modrost povezana. (Pregovori 10:14) Naj ponazorimo: Če bi bil zelo bolan in bi glede tega potreboval moder nasvet, se prav gotovo ne bi obrnil na nekoga, ki o medicini ve malo ali sploh nič. Zato za modrega lahko velja nekdo, ki se na nekaj res dobro spozna oziroma ima na tem področju veliko znanja.

⁶ Jehova ima neskončno veliko znanja. Ker je »Kralj večnosti«, samo on večno obstaja. (Razodetje 15:3) On ve za vse, kar se je kdaj zgodilo. V Svetem pismu piše: »Nič od tega, kar je bilo ustvarjeno, ni skrito njegovemu pogledu, ampak je vse razkrito in razodeto pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor.« (Hebrejcem 4:13; Pregovori 15:3) Jehova je vse ustvaril, zato o svojem stvarstvu ve vse. Poleg tega opazuje, kaj delajo ljudje, že vse odkar jih je ustvaril. Preiskuje srca vseh ljudi in nič mu ne uide.  (1. kroniška 28:9) Ustvaril nas je s svobodno voljo, zato je vesel, ko se v življenju modro odločamo. Jehova je opisan kot ta, ki posluša molitve, in lahko sliši molitve vseh ljudi hkrati. (Psalm 65:2) Ni treba posebej omenjati, da ima Jehova popoln spomin.

7., 8. Kako Jehova dokazuje, da ima sposobnost razumevanja, dobro presojo in modrost?

⁷ Jehova pa nima samo znanja. Vidi tudi, kako so dejstva med seboj povezana, in lahko vidi celotno sliko, ki jo sestavlja nešteto podrobnosti. Določa in presoja, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pomembno in kaj ni. Poleg tega ne vidi samo, kakšni so ljudje na zunaj, ampak tudi, kaj imajo v srcu. (1. Samuelova 16:7) Jehova ima torej sposobnost razumevanja in dobre presoje, lastnosti, ki sta veliko pomembnejši od znanja. Toda modrost je še pomembnejša.

⁸ Moder človek se seznani z dejstvi, poskrbi, da zadevo povsem razume, in na podlagi tega, kar ve in razume, naredi nekaj dobrega. Nekatere izvirne besede v Svetem pismu, ki se prevajajo z »modrost«, dobesedno pomenijo »uporabna modrost«. Jehovova modrost torej ni le teoretična, je tudi uporabna. Ker Jehova ve in razume vse, vedno sprejme najboljše odločitve in jih izpelje na najboljši možni način. Njegova modrost je prava modrost! Jehova dokazuje, da so resnične Jezusove besede: »Modrost se izkazuje pravična po svojih delih.« (Matej 11:19) Vse, kar je Jehova ustvaril, je izjemen dokaz njegove modrosti.

9., 10. a) Kakšno modrost ima Jehova in kako jo je že pokazal? b) Kako celica dokazuje Jehovovo modrost?

⁹ Ali si že kdaj občudoval spretnega mojstra, ki izdeluje čudovite stvari, ki dobro delujejo? (2. Mojzesova 31:1–3)  Modrost, s katero človek kaj izdela, izvira od Jehova in nihče ni tako moder kot on. Kralj David je o Jehovu rekel: »Hvalil te bom, poln strahospoštovanja, saj sem čudovito narejen. Tvoja dela so čudovita in tega se dobro zavedam.« (Psalm 139:14) Zares, bolj ko spoznavamo človeško telo, bolj smo prevzeti nad Jehovovo modrostjo.

¹⁰ Naj ponazorimo: Tvoje življenje se je začelo kot ena celica, ko je jajčece tvoje mame oplodila semenčica tvojega očeta. Kmalu se je ta celica pričela deliti. Končni rezultat si ti, sestavljen iz kakšnih 100 bilijonov celic. Te celice so zelo majhne. Kakšnih 10.000 povprečno velikih celic bi ustrezalo velikosti bucikine glave. Kljub temu je vsaka celica osupljivo kompleksna. Je veliko bolj zapletena od katerega koli stroja ali tovarne, ki jo je naredil človek. Znanstveniki pravijo, da je celica podobna mestu, ki ima obzidje, nadzorovane vhode in izhode, transportni sistem, komunikacijsko mrežo, elektrarne, tovarne, kanalizacijo in obrate za reciklažo, obrambne mehanizme in v jedru celo nekakšno osrednjo vlado. Poleg tega lahko celica v samo nekaj urah naredi popolnoma enako kopijo same sebe.

11., 12. a) Kje so shranjene informacije za nastanek vseh različnih celic in kako je to v skladu s Psalmom 139:16? b) Kako človeški možgani dokazujejo Jehovovo modrost?

¹¹ Seveda niso vse celice enake. Ko se celice zarodka delijo, dobijo zelo različne funkcije. Sestavljale bodo živce, kosti, mišice, kri, oči ali drugo. Vse informacije, ki so potrebne, da se oblikujejo različne celice, so v celični »knjižnici«, kjer je shranjen genetski načrt, ki ga imenujemo DNK. David je Jehovu po navdihnjenju rekel: »Tvoje oči so me videle, ko sem bil še zarodek. V tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji deli.« (Psalm 139:16)

¹² Nekateri deli telesa so neverjetno kompleksni. Razmisli  na primer o človeških možganih. Nekateri znanstveniki so jih opisali kot nekaj najkompleksnejšega v vesolju. Sestavljeni so iz kakšnih 100 milijard živčnih celic, kar je približno toliko, kot je zvezd v naši galaksiji. Vsaka od teh celic je z drugimi celicami povezana z več tisoč povezavami. Znanstveniki pravijo, da bi v človeške možgane lahko shranili informacije iz vseh svetovnih knjižnic in verjetno še veliko več. Čeprav ta čudovito narejeni organ preučujejo že desetletja, priznavajo, da morda ne bodo nikoli povsem razumeli, kako deluje.

13., 14. a) Kako mravlje in druga stvarjenja kažejo, da so »nagonsko modra«, in kaj se od njih naučimo o njihovem Stvarniku? b) Kako se iz pajčevine vidi Jehovova modrost?

¹³ Vendar smo ljudje samo en primer tega, kako je Jehova pri ustvarjanju pokazal modrost. V Psalmu 104:24 piše: »Koliko je tvojih del, o Jehova! Vsa si naredil v svoji modrosti. Zemlja je polna tvojih stvaritev.« Jehovova modrost se jasno vidi v vsem stvarstvu, ki nas obkroža. Mravlja je na primer »nagonsko modra«. (Pregovori 30:24) To se vidi iz tega, kako izjemno so kolonije mravelj organizirane. Nekatere mravlje v svojih mravljiščih pasejo in ščitijo žuželke, imenovane listne uši. Zanje skrbijo, kot da bi bile njihove domače živali, in od njih dobivajo hrano. Druge mravlje delajo kot kmetovalci, ki gojijo glive, in si tako same pridelujejo hrano. Tudi mnoga druga stvarjenja so bila ustvarjena tako, da nagonsko delajo presenetljive stvari. Navadna muha lahko izvaja takšne akrobacije, da jih niti najbolj izpopolnjeno letalo ne more posnemati. Ptice selivke se orientirajo po zvezdah, po zemljinem magnetnem polju ali po nekakšnem notranjem zemljevidu. Biologi že vrsto let preučujejo čudovite sposobnosti teh bitij. Naš Bog, ki je ustvaril vsa ta bitja, je zares moder!

 ¹⁴ Znanstveniki so se od Jehovove modrosti, ki se vidi v stvarstvu, že veliko naučili. Obstaja na primer veda, ki se imenuje bionika in si pri iskanju tehničnih rešitev prizadeva posnemati biološke strukture in funkcije živih organizmov. Verjetno si že kdaj občudoval lepoto pajčevine. Vendar na nekega znanstvenika naredi še večji vtis to, kako čudovito je narejena. Nekatere na videz krhke niti so lahko močnejše od jekla in trdnejše od vlaken v neprebojnem jopiču. Kaj to pravzaprav pomeni? Zamisli si pajčevino, ki bi bila povečana na velikost mreže na ribiški ladji. V takšno pajčevino bi lahko ujeli potniško letalo sredi leta! Jehova je vse to naredil »v svoji modrosti«.

15., 16. a) Kaj nas zvezde in galaksije naučijo o Jehovovi modrosti? b) Kako se Jehovova modrost vidi iz tega, da angelom daje delo, ki jih razveseljuje?

¹⁵ Jehovova modrost pa se ne vidi samo na zemlji, ampak tudi drugje. Zvezde, o katerih smo nekaj več govorili že v 5. poglavju, niso kar razmetane po vesolju. Zaradi modrih Jehovovih »zakonov, ki vladajo na nebu,« so nebesna telesa čudovito razporejena v organizirane galaksije, ki so razvrščene v jate, te pa so povezane v nadjate. (Job 38:33) Nič čudnega ni torej, da Jehova nebesnim telesom pravi »vojska«! (Izaija 40:26) Toda obstaja vojska, ki še bolj jasno kaže Jehovovo modrost.

¹⁶ Kot smo videli v 4. poglavju, Bog nosi ime »Jehova nad vojskami« zaradi svojega položaja, ki ga ima kot vrhovni poveljnik neznansko velike vojske, ki jo sestavlja na stotine milijonov duhovnih stvarjenj. To je dokaz  njegove moči. Kako pa se pri tem vidi njegova modrost? Razmisli o naslednjem: Jehova in Jezus vedno delata. (Janez 5:17) Logično je torej, da to velja tudi za angele, ki služijo Jehovu. Spomni se, da so veliko močnejši od ljudi in nadnaravno inteligentni. (Hebrejcem 1:7; 2:7) Z veseljem izpolnjujejo »njegovo besedo« in »njegovo voljo«. (Psalm 103:20, 21) To, da Jehova vsem tem angelom že milijarde let daje delo, ki jih razveseljuje, je dokaz, kako zelo moder je.

17., 18. Kaj se naučimo iz Pavlovega opisa Jehovove modrosti?

¹⁷ Glede na takšne dokaze ni nič čudnega, da Sveto pismo tako zelo hvali Jehova zaradi njegove modrosti. V njem na primer piše, da je Jehova »edini moder«. (Rimljanom 16:27) Samo Jehova ima neomejeno modrost. On je pravzaprav vir prave modrosti. (Pregovori 2:6) Zato se Jezus, čeprav je bil najmodrejše Jehovovo stvarjenje, ni zanašal na svojo modrost, ampak je govoril tisto, kar mu je zapovedal njegov Oče. (Janez 12:48–50)

¹⁸ Bodi pozoren, kako je edinstvenost Jehovove modrosti opisal apostol Pavel: »Kako brezmejna je Božja velikodušnost, modrost in znanje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in kako nepredstavljiva so njegova dela!« (Rimljanom 11:33) Iz Pavlovih besed se vidi, kako zelo je občudoval Jehovovo modrost. Grška beseda, ki jo je izbral za »brezmejna«, je zelo sorodna besedi »brezno«. Ob njegovih besedah si lahko živo predstavljamo, kako globoka je Jehovova modrost. Ko o njej razmišljamo, je tako, kot da bi strmeli v brezno, ki mu ne moremo videti dna. Podobno nikoli ne bomo mogli povsem razumeti, kako moder je Jehova, pa naj se še tako trudimo. Poleg  tega ne bomo nikoli vedeli vsega, kar ve on. (Psalm 92:5) Ali nas ta misel ne navda s ponižnostjo?

19., 20. a) Zakaj je Jehova svojo modrost ponazoril z daljnovidnostjo orla? b) Kako je Jehova dokazal, da lahko vidi v prihodnost?

¹⁹ Jehova pa je »edini moder« še v enem pogledu. Samo on lahko vidi v prihodnost. Spomni se, da Bog Jehova svojo modrost ponazori z daljnovidnostjo orla. Planinski orel lahko tehta le pet kilogramov, toda njegove oči so večje od oči odraslega človeka. Njegov vid je osupljivo oster, kar mu omogoča, da z višine več sto metrov, morda celo več kilometrov, opazi zelo majhen plen! Jehova je nekoč za orla rekel: »Daleč vidijo njegove oči.« (Job 39:29) Podobno lahko Jehova vidi daleč v prihodnost.

²⁰ Sveto pismo vsebuje na stotine prerokb, ki dokazujejo, da Jehova ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Te prerokbe so pravzaprav vnaprej napisana zgodovina. Jehova je napovedal izid vojn, vzpon in padec svetovnih sil ter celo taktike vojaških poveljnikov. Nekatere od teh stvari je napovedal že stoletja vnaprej. (Izaija 44:25–45:4; Daniel 8:2–8, 20–22)

21., 22. a) Zakaj je napačno verjeti, da je Bog že vnaprej napovedal, katere odločitve boš v življenju sprejel? b) Kako vemo, da Jehovova modrost ni hladna oziroma brez občutkov?

 ²¹ Ali to pomeni, da je Bog že vnaprej napovedal, katere odločitve boš v življenju sprejel? Nekateri zagovorniki nauka o predestinaciji vztrajno trdijo, da je. Ampak če bi bilo to res, bi pomenilo, da Jehova ni dovolj moder, da bi lahko nadzoroval svojo sposobnost gledanja v prihodnost. Naj ponazorimo: Recimo, da imaš zelo lep glas in dobro poješ. Ali to pomeni, da moraš ves čas peti? Seveda ne! Podobno Jehova lahko gleda v prihodnost, vendar pa tega ne dela ves čas. Če bi tako ravnal, bi posegel v našo svobodno voljo, ki je dragocen dar. Svobodne volje nam ne bo nikoli vzel. (5. Mojzesova 30:19, 20)

²² Še hujše pa je, da tisti, ki verjamejo v predestinacijo, mislijo, da je Jehovova modrost hladna oziroma brez občutkov. Toda to je daleč od resnice! Sveto pismo uči, da je Jehova »modrega srca«. (Job 9:4) To seveda ne pomeni, da ima dobesedno srce. Sveto pismo srce pogosto povezuje s posameznikovo notranjostjo, ki zajema njegove motive in čustva, kot je ljubezen. Boga Jehova torej pri izkazovanju vseh lastnosti, tudi modrosti, vodi ljubezen. (1. Janezovo 4:8)

23. Zakaj naj bi zaupali Jehovovi modrosti in kako lahko to pokažemo?

²³ Jasno je torej, da je Jehovova modrost popolnoma zanesljiva. Je daleč bolj vzvišena od naše modrosti, zato nas Božja Beseda ljubeče spodbuja: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, ampak z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga pri vsem, kar delaš, in on bo tvoje življenje naredil uspešno.« (Pregovori 3:5, 6) Poglobimo se zdaj v Jehovovo modrost, da se bomo lahko zbližali z našim neizmerno modrim Bogom.