1., 2. Katero »pismo« nam je Jehova napisal in zakaj?

 ALI si že kdaj prejel pismo človeka, ki ga imaš rad in živi daleč stran? Malo je stvari, ki nas tako zelo razveselijo, kot je prisrčno pismo nekoga, ki ga imamo radi. Ali nisi vesel, ko izveš, kako mu gre, kaj vse je doživel in kaj načrtuje? Čeprav živita daleč narazen, vaju takšna komunikacija zbliža.

² Zato nas nič ne bi moglo bolj razveseliti kot pisno sporočilo Boga, ki ga ljubimo. In Jehova nam je v nekem smislu res napisal pismo – svojo Besedo, Sveto pismo. V njem nam govori o tem, kdo je, kaj vse je že naredil, kaj namerava narediti, in še veliko več. Sveto pismo nam je dal zato, ker želi, da bi mu bili blizu. Izbral je najboljši možni način, da bi z nami komuniciral, saj je neizmerno moder. Njegova neprimerljiva modrost se kaže v tem, kako je Sveto pismo napisano in kaj vsebuje.

3. Kako je Jehova Mojzesu dal Zakonik?

³ Nekateri se morda sprašujejo, zakaj Jehova z ljudmi ne komunicira neposredno iz nebes. Mislijo, da bi to na ljudi naredilo večji vtis kot pisno sporočilo. Pravzaprav je Jehova v preteklosti kdaj pa kdaj res govoril iz nebes po svojih predstavnikih, angelih. Na ta način je na primer Izraelcem dal Zakonik. (Galačanom 3:19) Ko so Izraelci slišali mogočen glas iz nebes, so se zelo prestrašili. Zato so Mojzesa prosili, naj Jehova govori samo z njim. Potem pa naj jim pove, kaj je Jehova rekel. (2. Mojzesova 20:18–20) Tako je Jehova Mojzesu besedo za besedo narekoval Zakonik, ki je sestavljen iz kakšnih 600 zakonov.

4. Kaj bi se lahko zgodilo, če Mojzes Božjih zakonov ne bi zapisal?

 ⁴ Toda kaj bi se zgodilo, če Mojzes Zakonika ne bi zapisal? Ali bi si lahko natančno zapomnil vse, kar mu je Jehova rekel, in to brez napak sporočil Izraelcem? Kako pa bi bilo s prihodnjimi rodovi? Morali bi se zanašati le na govorjeno besedo. To zagotovo ne bi bila zanesljiva metoda za prenašanje Božjih zakonov na naslednje rodove. Zamisli si, kaj bi se zgodilo, če bi moral ti neko zgodbo sporočiti ljudem, ki so eden za drugim v dolgi vrsti. Najprej bi jo povedal prvemu, ta bi jo potem povedal naslednjemu in tako vse do konca vrste. To, kar bi slišal človek na koncu te vrste, bi se verjetno precej razlikovalo od prvotne zgodbe. Toda za Božji Zakonik ni bilo te nevarnosti. Zakaj ne?

5., 6. Kaj je Jehova naročil Mojzesu in zakaj je Sveto pismo tako dragoceno darilo?

⁵ Jehova se je modro odločil, da bo svoje besede dal zapisati. Mojzesu je naročil: »Zapiši te besede, saj na podlagi teh besed sklepam s teboj in izraelskim ljudstvom zavezo.« (2. Mojzesova 34:27) Zato se je leta 1513 pr. n. št. začelo obdobje pisanja Svetega pisma. V naslednjih 1610 letih je Jehova »ob mnogih priložnostih in na mnogo načinov govoril« približno 40 človeškim piscem, ki so nato pisali Sveto pismo. (Hebrejcem 1:1) Medtem pa so zvesti prepisovalci z izjemno natančnostjo prepisovali Sveto pismo, da bi ga ohranili. (Ezra 7:6; Psalm 45:1)

⁶ Sveto pismo je res pravi blagoslov in darilo od Jehova. Ali si že kdaj prejel pismo, ki te je zelo potolažilo in ti je bilo tako dragoceno, da si ga shranil in ga vedno znova prebiral? Podobno je s »pismom«, ki smo ga dobili od Jehova. Ker je dal Jehova svoje besede zapisati, jih lahko redno beremo in o njih premišljujemo. (Psalm 1:2) »Tolažba iz Svetih spisov« nam je na voljo, kadar koli jo potrebujemo. (Rimljanom 15:4)

7. Zakaj je bilo modro, da je Jehova za pisanje Svetega pisma uporabil ljudi?

⁷ Jehova je modrost pokazal tudi tako, da je za pisanje svoje Besede uporabil ljudi. Razmisli o naslednjem: Ali bi se Sveto pismo enako dotaknilo našega srca, če bi ga pisali angeli? Angeli bi lahko Jehova opisali tako, kot ga vidijo oni. Pojasnili bi lahko, zakaj ga ljubijo, ga častijo in so mu vdani. Lahko bi nam pripovedovali o ljudeh, ki so zvesto služili Bogu. Toda angeli so višja oblika življenja od nas ljudi. So popolni in imajo veliko več znanja, izkušenj in moči od nas. Ali bi mi res lahko povsem razumeli, kaj nam želijo povedati in kakšni so njihovi občutki? (Hebrejcem 2:6, 7)

8. Kako so svetopisemski pisci lahko uporabili svoje umske sposobnosti? (Glej tudi opombo.)

⁸ Ker je Jehova za pisanje Svetega pisma uporabil ljudi, nam je dal točno to, kar potrebujemo. Dal nam je knjigo, ki je navdihnjena od Boga, vendar se vseeno dotakne naših občutkov. (2. Timoteju 3:16) Kako je to dosegel? V mnogih primerih je piscem dovolil, da so uporabili svoje umske sposobnosti in tako sami izbrali »prijetne besede« in zapisali »to, kar je točno in resnično«. (Pridigar 12:10, 11) Zato imajo posamezne svetopisemske knjige različen slog pisanja. V besedilih se odražajo preteklost, izkušnje in osebnost posameznega pisca. a Kljub temu so ti moški »govorili Božje besede, tako kot jih je vodil sveti duh«. (2. Petrovo 1:21) Zato je končni izdelek res »Božja beseda«. (1. Tesaloničanom 2:13)

9., 10. Zakaj lahko Sveto pismo v nas vzbudi zelo močne občutke?

 ⁹ Ker so Sveto pismo pisali ljudje, je napisano tako, da lahko v nas vzbudi zelo močne občutke. Pisali so ga moški, ki so čutili tako kot mi. Bili so nepopolni, zato so se spoprijemali s podobnimi preizkušnjami in pritiski, kot jih imamo mi. V nekaterih primerih jih je Jehova po svojem duhu vodil, da so pisali o svojih občutkih in težavah. (2. Korinčanom 12:7–10) Zato so se lahko izražali v prvi osebi, česar ne bi mogel storiti noben angel.

¹⁰ Razmislimo na primer o izraelskem kralju Davidu. Ko je zagrešil nekaj hudih grehov, je napisal psalm, v katerem je Bogu izlil svoje srce in ga rotil za odpuščanje. Napisal je: »Očisti me mojega greha. Dobro se namreč zavedam svojih prestopkov in moj greh mi je vedno pred očmi. Že vse od takrat, ko sem se rodil, sem kriv za greh, grešen sem že od takrat, ko me je spočela moja mama. Nikar me ne zavrzi in svojega svetega duha mi ne odvzemi. Žrtev, ki je Bogu všeč, je strt duh. Strtega in skrušenega srca, o Bog, ne zavračaš.« (Psalm 51:2, 3, 5, 11, 17) Ali iz teh besed ne čutiš, kako zelo je David trpel? Ali ni res, da lahko samo nepopoln človek izrazi takšne občutke?

11. Zakaj je Jehova dal v Sveto pismo zapisati toliko pripovedi o ljudeh?

¹¹ Je pa še en razlog, zakaj lahko Sveto pismo v nas vzbudi zelo močne občutke. Veliko govori o ljudeh, ki so res živeli. Med njimi so bili takšni, ki so služili Bogu, in takšni, ki mu niso. Beremo lahko, kaj so doživeli, kakšne težave so imeli in kaj jih je razveseljevalo. Izvemo tudi, kakšne odločitve so sprejeli v življenju in kaj so te odločitve prinesle. Takšna poročila so v Svetem pismu napisana »zato, da bi se mi iz tega kaj naučili«. (Rimljanom 15:4) Po teh resničnih pripovedih nas Jehova uči tako, da se to dotakne našega srca. Razmisli o nekaterih primerih.

12. Kaj se naučimo iz svetopisemskih pripovedi o nezvestih ljudeh?

 ¹² Sveto pismo govori o nezvestih, celo hudobnih ljudeh in o tem, kako so končali. Te pripovedi nam pomagajo jasno razumeti, zakaj so bile njihove lastnosti tako slabe. V Svetem pismu bi lahko preprosto pisalo, da ni prav izdati prijatelja. Ampak ali se v tebi ne prebudijo veliko močnejši občutki, ko bereš resnično pripoved o tem, kako je Juda izdal Jezusa? (Matej 26:14–16, 46–50; 27:3–10) Takšne pripovedi se nam še močneje vtisnejo v srce in nam pomagajo, da lažje prepoznamo slabe lastnosti in se proti njim borimo.

13. Kako nam Sveto pismo pomaga razvijati lepe lastnosti?

¹³ Sveto pismo govori tudi o veliko ljudeh, ki so zvesto in vdano služili Bogu. Iz njihovega zgleda vidimo, kako so kazali lepe lastnosti, ki jih moramo tudi mi razvijati, da bi se lahko zbližali z Bogom. Ena od teh lastnosti je vera. Sveto pismo pojasni, kaj je vera in zakaj jo moramo imeti, če želimo ugajati Bogu. (Hebrejcem 11:1, 6) Vendar gre Sveto pismo še dlje od tega. V njem so zapisani tudi zgledi ljudi, iz katerih se vidi, kaj pomeni živeti po veri. Razmisli na primer o veri, ki jo je pokazal Abraham, ko je nameraval žrtvovati Izaka. (1. Mojzesova, 22. poglavje; Hebrejcem 11:17–19) Takšne pripovedi nam pomagajo bolj jasno razumeti, kaj je vera. Zato nam Jehova ne pove samo tega, da moramo razvijati lepe lastnosti, ampak nam s takšnimi zgledi tudi v praksi pokaže, kako si jih lahko pridobimo. To je dokaz njegove velike modrosti.

14., 15. Kaj nam Sveto pismo pove o neki ženski, ki je prišla v tempelj, in kaj se iz tega naučimo o Jehovu?

¹⁴ Svetopisemske pripovedi iz resničnega življenja nas pogosto učijo o tem, kakšna oseba je Jehova. Razmisli na primer o tem, kar beremo o neki ženski, ki jo je Jezus videl v templju. Sedel je blizu skrinjic za prispevke in opazoval, kako so ljudje vanje metali prispevke. Prišli so mnogi bogataši in vrgli »iz svojega preobilja«. Toda Jezus je svojo pozornost  usmeril na revno vdovo. Darovala je »dva novčiča«, ki sta bila zelo majhne vrednosti. b To je bil ves denar, ki ga je še imela. To, kar je Jezus zatem rekel o njej, popolnoma odseva pogled njegovega Očeta. Rekel je: »Ta revna vdova je vrgla več kakor vsi drugi, ki so metali denar v skrinjice.« To pomeni, da je z Jehovovega gledišča vrgla več kot vsi drugi skupaj. (Marko 12:41–44; Luka 21:1–4; Janez 8:28)

¹⁵ Ali ni zanimivo, da je od vseh ljudi, ki so tega dne prišli v tempelj, Jezus pozornost usmeril ravno na to vdovo in da je Jehova poskrbel, da je omenjena v Svetem pismu? S tem zgledom nas Jehova uči, da ceni vse, kar naredimo za njega. Z veseljem sprejme naše darove, ki jih damo iz srca, tudi če so manjši od darov, ki jih dajo drugi. Kakšne občutke vzbudi v tebi to, da nas je Jehova o tej resnici poučil z zgledom te vdove?

16., 17. Kako se Jehovova modrost vidi tudi v tem, česa ni dal zapisati v svojo Besedo?

¹⁶ Recimo, da pišeš pismo osebi, ki jo imaš rad. Verjetno boš kmalu ugotovil, da ji ne moreš napisati čisto vsega. Zato moraš dobro premisliti, kaj boš napisal. Podobno se je Jehova odločil, katere posameznike in dogodke bo omenil v svoji Besedi. Poleg tega v teh pripovedih niso pojasnjene prav vse podrobnosti. (Janez 21:25) Ko Sveto pismo na primer piše o tem, kako Bog sodi ljudi, morda ne odgovori na vsako naše vprašanje. In tudi v tem, kaj je Jehova izpustil iz svoje Besede, se vidi njegova modrost. Kako se to vidi?

 ¹⁷ Sveto pismo je napisano tako, da nam pomaga ugotoviti, kaj je v našem srcu. V Hebrejcem 4:12 piše: »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in lahko prodre tako globoko, da loči dušo in duha, [...] ter je zmožna razkriti misli in namere srca.« Svetopisemsko sporočilo nas lahko navede, da smo pošteni do sebe in se preiščemo, kaj v resnici mislimo in zakaj nekaj delamo. Tisti, ki so kritični do Svetega pisma, se pogosto spotaknejo ob pripovedih, v katerih ni toliko informacij, kot bi si želeli. Takšni morda celo dvomijo o tem, ali je Jehova res ljubeč, moder in pravičen.

18., 19. a) Zakaj nas ne bi smelo motiti, če ob kakšni pripovedi iz Svetega pisma ne dobimo takoj odgovorov na svoja vprašanja? b) Kaj potrebujemo, da bi lahko Božjo Besedo razumeli, in kako se iz tega vidi Jehovova velika modrost?

¹⁸ Če pa Sveto pismo preučujemo s pravim stališčem, nas ne bo motilo, če ne bomo takoj dobili odgovorov na vprašanja, ki jih morda imamo. Zakaj ne? Naj ponazorimo: Ko sestavljamo neko večjo sestavljanko, morda ne moremo takoj najti določenega delčka oziroma ne vidimo, kam naj ta delček položimo. Vseeno pa smo morda sestavili že dovolj delčkov, da si lahko predstavljamo, kakšna bo celotna slika. Podobno je, ko preučujemo Sveto pismo. Postopoma spoznavamo, kakšen Bog je Jehova, in tako počasi sestavljamo celotno sliko. Čeprav kakšne pripovedi sprva ne razumemo oziroma ne vidimo takoj, kako se ujema z Božjo osebnostjo, smo se s preučevanjem Svetega pisma že prepričali, da je Jehova ljubeč, pošten in pravičen Bog.

¹⁹ Da bi torej Božjo Besedo razumeli, jo moramo brati in preučevati z iskrenim srcem in brez predsodkov. Ali ni to dokaz, kako zelo moder je Jehova? Inteligentni ljudje lahko pišejo knjige, ki jih razumejo le »modri in učeni«. Toda ali lahko napišejo knjigo, ki jo razumejo samo tisti, ki jo berejo s pravim stališčem? Ne. To lahko naredi samo naš modri Bog! (Matej 11:25)

20. Zakaj nam lahko samo Jehova pove, kako najbolje živeti, in kako nam Sveto pismo pri tem pomaga?

²⁰ Jehova nam v svoji Besedi tudi pove, kako najbolje živeti. On je naš stvarnik, zato naše potrebe pozna bolje kot mi sami. Osnovne človeške potrebe, med njimi tudi želja po tem, da bi bili ljubljeni, srečni in da bi se z drugimi dobro razumeli, se od takrat, ko se je pisalo Sveto pismo, niso prav nič spremenile. Ta knjiga vsebuje pravo bogastvo »uporabne modrosti«, ki nam lahko pomaga, da smo v življenju srečni in uspešni. (Pregovori 2:7, opomba) V zadnjem poglavju vsakega dela preučevalnega pripomočka, ki ga bereš, lahko vidiš, kako modre svetopisemske nasvete udejanjati. Poglejmo si zdaj en primer tega.

21.–23. Kateri modri nasveti nam lahko pomagajo, da se ne bomo jezili in gojili zamere?

²¹ Ali si že opazil, da ljudje, ki v sebi gojijo jezo in zamero, pogosto sami sebi zadajajo bolečine? Zamera je breme, ki ga je težko nositi. Če jo pestujemo, ne moremo razmišljati več o ničemer drugem. Oropa nas miru in nam vzame veselje. Znanstvene raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki se neprestano jezijo, veliko več možnosti, da zbolijo na srcu in dobijo še kakšno drugo kronično bolezen. Veliko prej, preden so znanstveniki to odkrili, je v Svetem pismu pisalo: »Nehaj se jeziti in ne bodi več besen.« (Psalm 37:8) Kako nam lahko to uspe?

²² V Božji Besedi najdemo moder nasvet: »Človek, ki ima uvid, se ne razjezi hitro, in če spregleda žalitev, mu to prinese čast.« (Pregovori 19:11, opomba pri »razumen človek«) Človek, ki ima uvid, je zmožen videti več od tega, kar kdo reče ali naredi. Razume lahko, zakaj je oseba to rekla ali naredila. Če se potrudimo razumeti, kakšni so posameznikovi motivi, občutki in okoliščine, nam to lahko pomaga, da se ne jezimo ali mislimo slabo o njem.

 ²³ Sveto pismo še svetuje: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte.« (Kološanom 3:13) Besedna zveza »prenašajte se med seboj« kaže na to, da bi morali biti z drugimi potrpežljivi in se ne bi smeli jeziti, ko naredijo kaj, kar nam gre morda na živce. Takšna potrpežljivost nam lahko pomaga, da do posameznika ne bomo gojili negativnih čustev. Beseda »odpuščajte« pa izraža misel, da opustimo zamero. Naš modri Bog ve, kako pomembno je drugim odpuščati. To ne koristi le njim, ampak tudi nam, saj tako občutimo notranji mir. (Luka 17:3, 4) Modrost, ki je zapisana v Božji Besedi, je res izjemna!

24. Kaj se zgodi, ko začnemo upoštevati Jehovove modre nasvete?

²⁴ Jehova želi z nami komunicirati, ker nas zelo ljubi. Izbral je najboljši način, in sicer »pismo«, ki so ga pod vodstvom svetega duha napisali ljudje. Zato Sveto pismo odseva Jehovovo modrost. Ta modrost je zelo zanesljiva. (Psalm 93:5) Ko začnemo upoštevati Jehovove modre nasvete in se o njih pogovarjamo z drugimi, se povsem spontano zbližujemo z našim Bogom, ki je neizmerno moder. V naslednjem poglavju pa bomo razpravljali o še enem izrednem zgledu Jehovove modrosti, in sicer o njegovi sposobnosti, da napove prihodnost in izpolni svoj namen.