1., 2. Kako Sveto pismo opisuje razmere človeštva in kaj je edini izhod iz tega?

 »VSE stvarstvo prav do zdaj skupaj vzdihuje in trpi bolečine.« (Rimljanom 8:22) S temi besedami je apostol Pavel opisal žalostne razmere, v katerih smo se znašli. S človeškega gledišča je videti, da se nikakor ni mogoče rešiti trpljenja, greha in smrti. Toda Jehova nima omejitev, kot jih imamo ljudje. (4. Mojzesova 23:19) On je Bog pravice in nam je priskrbel izhod iz naše neizbežne situacije. Ta izhod je odkupnina.

² Odkupnina je največje darilo, ki ga je Jehova dal človeštvu. Omogoča nam, da smo osvobojeni greha in smrti. (Efežanom 1:7) Je temelj za upanje na večno življenje v nebesih ali na rajski zemlji. (Luka 23:43; Janez 3:16; 1. Petrovo 1:4) Toda kaj točno je odkupnina? Kaj nas uči o Jehovovi izjemni pravici?

3. a) Zakaj potrebujemo odkupnino? b) Zakaj Bog ni mogel kar prezreti tega, kar se je zgodilo?

³ Odkupnina je postala nujna zaradi Adamovega greha. Ko se je Adam uprl Bogu, smo njegovi potomci v dediščino dobili bolezen, žalost, bolečino in smrt. (1. Mojzesova 2:17; Rimljanom 8:20) Bog ni mogel kar prezreti tega, kar se je zgodilo. Če bi dovolil, da bi Adamovi potomci kljub grešnosti živeli večno, bi kršil svoj lastni zakon: »Plačilo za greh je namreč smrt.« (Rimljanom 6:23) Če Jehova ne bi upošteval svojih zakonov, bi angeli in ljudje mislili, da jih tudi njim ni treba ubogati, in povsod bi zavladal kaos.

4., 5. a) Kako je Satan obrekoval Boga in zakaj se je Jehova odločil dokazati, da se Satan moti? b) Česa je Satan obtoževal Jehovove zveste služabnike?

 ⁴ Kot smo videli v 12. poglavju, so se z uporom v Edenu pojavila še pomembnejša sporna vprašanja. Satan je očrnil Božje dobro ime. Jehova je obtožil, da je lažnivec in okruten diktator, ki je svoja stvarjenja oropal svobode. (1. Mojzesova 3:1–5) Videti je bilo, kot da mu je preprečil uresničiti namen, da zemljo napolni s pravičnimi ljudmi, zato ga je obtožil neuspeha. (1. Mojzesova 1:28; Izaija 55:10, 11) Če Jehova ne bi naredil ničesar, da bi dokazal, da se Satan moti, bi morda mnogi angeli in ljudje začeli dvomiti, da je Jehova najboljši vladar.

⁵ Satan je obrekoval tudi Jehovove zveste služabnike. Obtoževal jih je, da Bogu služijo samo iz sebičnih motivov in da mu pod pritiskom nihče ne bo ostal zvest. (Job 1:9–11) Ta sporna vprašanja so bila daleč pomembnejša od stiske, v kateri se je znašlo človeštvo. Jehova se je upravičeno čutil dolžnega, da odgovori na Satanovo obrekovanje. Toda kako bi lahko odgovoril na ta sporna vprašanja in tudi rešil človeštvo?

6. S katerimi izrazi Sveto pismo opisuje, kaj je Bog naredil za rešitev človeštva?

⁶ Jehovova rešitev je bila nadvse usmiljena in pravična. Takšne modre in hkrati preproste rešitve si ne bi mogel izmisliti noben človek. Sveto pismo jo različno opisuje, na primer nakup, sprava in spravna žrtev oziroma žrtev za poravnavo. (Galačanom 3:13; Kološanom 1:20, opomba; Hebrejcem 2:17, opomba) Vendar pa jo morda najbolje opiše izraz, ki ga je uporabil Jezus. Rekel je: »Sin človekov ni prišel zato, da bi mu drugi stregli, ampak da on streže drugim in dá svoje življenje kot odkupnino [grško lítron] za mnoge.« (Matej 20:28)

7., 8. a) Kaj v Svetem pismu pomeni »odkupnina«? b) V katerem smislu gre pri odkupnini za nekaj, kar je enakovredno nečemu drugemu?

 ⁷ Kaj je odkupnina? Že omenjena grška beseda izvira iz glagola, ki pomeni »izpustiti oziroma osvoboditi«. Ta izraz so uporabili takrat, ko so govorili o denarju, ki so ga plačali v zameno za osvoboditev vojnih ujetnikov. Odkupnino lahko torej predvsem definiramo kot sredstvo, s katerim plačaš, da dobiš nekaj nazaj. V Hebrejskih spisih je v izvirniku za »odkupnino« uporabljena beseda kófer, ki izvira iz glagola, ki pomeni »pokriti«. Bog je na primer Noetu rekel, da mora barko premazati z zemeljsko smolo. Za izraz »premazati« je v hebrejščini na tem mestu uporabljena beseda, ki pomeni »pokriti«. (1. Mojzesova 6:14) To nam pomaga razumeti, da odkupiti grehe pomeni tudi pokriti grehe. (Psalm 65:3)

⁸ V Theological Dictionary of the New Testament piše, da beseda kófer »vedno označuje nekaj enakovrednega« oziroma nekaj, kar se s čim ujema. Da bi se odkupilo oziroma pokrilo greh, je torej treba plačati ceno, ki je enakovredna temu, kar je bilo zaradi greha izgubljeno, oziroma ceno, ki popolnoma pokrije škodo, ki jo je povzročil greh. Zato je v Zakoniku, ki ga je Bog dal Izraelcem, zapisano: »Treba je dati življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo.« (5. Mojzesova 19:21)

9. Zakaj so verni možje darovali živalske žrtve in kako je Jehova gledal na te žrtve?

⁹ Verni možje so vse od Abela dalje darovali Bogu živalske žrtve. S tem so pokazali, da se zavedajo greha in tega, da je potrebna odkupnina. Pokazali so tudi vero v obljubo, da jih bo Bog rešil greha po »potomstvu«, ki ga je napovedal. (1. Mojzesova 3:15; 4:1–4; 3. Mojzesova 17:11; Hebrejcem  11:4) Jehova je takšne žrtve sprejemal in je na te svoje častilce gledal z odobravanjem. Vendar so bile te žrtve zgolj simbolne. Živali namreč niso mogle zares pokriti človeškega greha, saj niso enakovredne človeku, ampak so mu podrejene. (Psalm 8:4–8) Zato Sveto pismo pravi: »Ni mogoče, da bi kri bikov in kozlov grehe odvzela.« (Hebrejcem 10:1–4) Takšne žrtve so samo simbolizirale pravo odkupno žrtev, ki je bila darovana kasneje.

10. a) Komu je moral biti ta, ki je dal odkupnino, enakovreden in zakaj? b) Zakaj je bila dovolj žrtev samo enega človeka?

¹⁰ »Zaradi Adama vsi umirajo,« je rekel apostol Pavel. (1. Korinčanom 15:22) Zato je bila za odkupnino potrebna smrt nekoga, ki je bil povsem enakovreden Adamu, in sicer smrt popolnega človeka. (Rimljanom 5:14) Nobeno drugo stvarjenje ni moglo uravnovesiti tehtnice pravice. Samo popoln človek – nekdo, ki ni od Adama podedoval grešnosti in smrti – je lahko daroval »ustrezno odkupnino«. V vseh pogledih je moral ustrezati Adamu. (1. Timoteju 2:6) Da bi se pokrilo grehe vsakega Adamovega potomca, ni bilo treba žrtvovati na milijone ljudi. Apostol Pavel je pojasnil: »Zaradi enega človeka [Adama] je na svet prišel greh in zaradi greha smrt.« (Rimljanom 5:12) Ker »je smrt prišla po enem človeku«, je Bog za odkup človeštva potreboval samo enega človeka. (1. Korinčanom 15:21) Kako je torej priskrbel odkupnino?

11. a) Kako je ta, ki je žrtvoval svoje življenje, »umrl za vse ljudi«? b) Zakaj odkupnina ne more koristiti Adamu in Evi? (Glej opombo.)

¹¹ Jehova je poskrbel, da je popoln človek prostovoljno žrtvoval svoje življenje. »Plačilo za greh je namreč smrt,« piše v Rimljanom 6:23. Ta, ki je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje, je »umrl za vse ljudi«. Drugače rečeno: plačal je za Adamov greh. (Hebrejcem 2:9; 2. Korinčanom  5:21; 1. Petrovo 2:24) To je imelo zelo veliko koristi. Odkupnina je razveljavila smrtno obsodbo za tiste Adamove potomce, ki so poslušni Bogu. a Tako sta smrt in greh izgubila svojo moč nad njimi. (Rimljanom 5:16)

12. Kako lahko odplačilo enega dolga koristi mnogim ljudem? Ponazori.

¹² Naj ponazorimo: Zamisli si, da živiš v mestu, kjer je večina prebivalcev zaposlena v veliki tovarni. Ti in tvoji sosedje ste za delo dobro plačani in udobno živite. Vendar se nekega dne vse spremeni. Tovarna namreč neha obratovati. Zakaj se je to zgodilo? Direktor je postal nepošten in tovarno spravil v stečaj. Ti in tvoji sosedje kar naenkrat ostanete brez službe in ne morete plačevati računov. Zaradi pokvarjenosti enega človeka poleg zaposlenih trpijo tudi njihovi zakonci, otroci in upniki. Ali obstaja kakšna rešitev? Bogat dobrotnik se odloči, da bo pomagal. Zaveda se, kako vredno je podjetje. Sočustvuje tudi z zaposlenimi in njihovimi družinami. Zato odplača dolg podjetja in tovarno ponovno odpre. Odplačilo tega dolga prinese olajšanje zaposlenim, njihovim družinam in upnikom. Podobno odplačilo Adamovega dolga koristi neštetim milijonom ljudi.

13., 14. a) Kako je Jehova človeštvu priskrbel odkupnino? b) Komu je bila odkupnina plačana in kaj nas to nauči o Jehovu?

¹³ Samo Jehova je lahko priskrbel »Jagnje, ki odvzema greh sveta«. (Janez 1:29) Vendar ni poslal kar katerega koli angela, da bi rešil človeštvo. Poslal je nekoga, ki  je lahko na obtožbe, ki jih je Satan izrekel proti njegovim služabnikom, odgovoril na najboljši možen način in enkrat za vselej. Poslal je svojega edinorojenega Sina, ki mu je bil »v veliko veselje«, in to je bila zanj največja žrtev, ki jo je lahko naredil. (Pregovori 8:30) Božji Sin se je prostovoljno »odrekel vsemu, kar je imel« v nebesih. (Filipljanom 2:7) Jehova je iz nebes čudežno prenesel življenje svojega prvorojenega Sina v maternico judovske device Marije. (Luka 1:27, 35) Kot človek je dobil ime Jezus. Toda v pravnem pomenu bi mu lahko rekli drugi Adam, saj je popolnoma ustrezal Adamu. (1. Korinčanom 15:45, 47) Jezus je tako lahko daroval svoje popolno življenje v odkupnino za grešno človeštvo.

¹⁴ Komu pa se je ta odkupnina plačala? V Psalmu 49:7 piše, da je bila plačana Bogu. Toda ali ni bil ravno Jehova ta, ki je priskrbel odkupnino? To je res. Ali je potem šlo za neko nesmiselno in zgolj mehanično izmenjavo, kot če bi kdo denar prestavil iz enega žepa v drugega? Nikakor ne. Razumeti moramo, da ta odkupnina ni fizična izmenjava, ampak pravna poravnava. Jehova je s tem, da je v odkupnino dal svojega ljubljenega Sina, dokazal, da se vedno drži svojih popolnih meril glede pravice, tudi če ga to zelo veliko stane. (1. Mojzesova 22:7, 8, 11–13; Hebrejcem 11:17; Jakob 1:17)

15. Zakaj je Jezus moral trpeti in umreti?

¹⁵ Spomladi leta 33 n. št. se je Jezus Kristus voljno podredil mučnim preizkušnjam, ki so vodile do tega, da je plačal odkupnino. Dovolil je, da so ga na podlagi lažnih obtožb aretirali, obsodili in pribili na kol. Ali je Jezus res moral toliko trpeti? Moral je, saj je bilo treba odgovoriti na sporno vprašanje o značajnosti Božjih služabnikov. Pomembno je, da Bog ni dovolil, da bi Herod umoril Jezusa, ko je bil ta še dojenček. (Matej 2:13–18) Ko je Jezus odrasel, se je lahko  sam uprl najhujšim Satanovim napadom, saj se je popolnoma zavedal spornih vprašanj. b Jezus je s tem, da je kljub krutemu ravnanju ostal »vdan Bogu, nedolžen, neoskrunjen, povsem drugačen od grešnikov«, enkrat za vselej dokazal, da Jehova ima služabnike, ki mu ostanejo zvesti tudi v preizkušnji. (Hebrejcem 7:26) Nič čudnega, da je Jezus tik pred svojo smrtjo zmagoslavno vzkliknil: »Izpolnjeno je!« (Janez 19:30)

16., 17. a) Kaj je Jezus naredil, da bi dokončal svoje delo? b) Zakaj je moral Jezus za nas priti »pred Boga«?

¹⁶ Vendar Jezus s smrtjo še ni dokončal svojega dela. Jehova ga je tretji dan po smrti obudil od mrtvih. (Apostolska dela 3:15; 10:40) S tem čudežem je svojega Sina nagradil za njegovo zvesto službo. Poleg tega mu je omogočil, da kot veliki duhovnik dokonča svoje delo – poskrbi, da njegova odkupna žrtev postane veljavna. (Rimljanom 1:4; 1. Korinčanom 15:3–8) Apostol Pavel je pojasnil: »Kristus je prišel kot veliki duhovnik [...]. Enkrat za vselej je vstopil v Najsvetejše in nam omogočil večno odrešitev. Toda ni vstopil s krvjo kozlov in mladih bikov, ampak z lastno krvjo. Kristus namreč ni vstopil v Najsvetejše, ki je narejeno z rokami in je le kopija resničnega, ampak je vstopil v sama nebesa, da zdaj za nas pride pred Boga.« (Hebrejcem 9:11, 12, 24)

 ¹⁷ Kristus ni mogel vzeti v nebesa svoje krvi v dobesednem smislu. (1. Korinčanom 15:50) Vzel je tisto, kar je ta kri simbolizirala. Njegova kri je simbolizirala pravico do tega, da bi kot popoln človek živel na zemlji. In to pravico je žrtvoval. Ko je prišel v nebesa, je stopil »pred Boga« in mu formalno predložil svojo žrtev kot odkupnino v zameno za grešno človeštvo. Jehova je njegovo žrtev sprejel. To se je jasno videlo ob binkoštih leta 33 n. št., ko je v Jeruzalemu izlil svetega duha na 120 učencev. (Apostolska dela 2:1–4) To je bil zelo vznemirljiv dogodek. Vendar je bil šele začetek čudovitih stvari, ki jih Božjim služabnikom omogoča odkupnina.

18., 19. a) Kateri skupini sta lahko zaradi Kristusove odkupne žrtve v mirnem odnosu z Bogom? b) Kako odkupnina koristi »veliki množici« že zdaj in kako ji bo v prihodnosti?

¹⁸ Pavel je v svojem pismu Kološanom pojasnil, da se je Bogu zdelo dobro, da po Kristusovi odkupni žrtvi ljudem omogoči, da so v mirnem odnosu z njim. Pavel je tudi pojasnil, da je Bog to omogočil dvema različnima skupinama ljudi. Eno je imenoval »to, kar je v nebesih«, drugo pa »to, kar je na zemlji«. (Kološanom 1:19, 20; Efežanom 1:10) Prvo skupino sestavlja 144.000 kristjanov, ki upajo, da bodo v nebesih skupaj z Jezusom Kristusom služili kot duhovniki in da bodo kot kralji skupaj z njim vladali nad zemljo. (Razodetje 5:9, 10; 7:4; 14:1–3) Skupaj z Jezusom bodo poslušnim ljudem na zemlji pomagali, da bodo v 1000 letih postopoma deležni vseh koristi odkupnine. (1. Korinčanom 15:24–26; Razodetje 20:6; 21:3, 4)

¹⁹ »To, kar je na zemlji«, pa so tisti posamezniki, ki pričakujejo, da bodo večno živeli v raju na zemlji. V Razodetju 7:9–17 so opisani kot »velika množica«, ki bo preživela prihajajočo »veliko stisko«. Toda odkupnina jim koristi že zdaj. Že zdaj »so oprali svoja oblačila in jih pobelili v  Jagnjetovi krvi«. Ker verujejo v odkupnino, jim to ljubeče darilo že zdaj koristi v duhovnem pogledu. Razglašeni so za pravične kot Božji prijatelji! (Jakob 2:23) Zaradi Jezusove žrtve se lahko bližajo »prestolu nezaslužene dobrote in brez zadržkov« molijo k Bogu. (Hebrejcem 4:14–16) Ko grešijo, jim lahko Bog odpusti. (Efežanom 1:7) Čeprav so nepopolni, imajo lahko čisto vest. (Hebrejcem 9:9; 10:22; 1. Petrovo 3:21) Z Bogom so lahko v mirnem odnosu že zdaj, ne pa šele v prihodnosti! (2. Korinčanom 5:19, 20) Med tisočletno vlado bodo postopoma rešeni »sužnjevanja trohljivosti« in bodo nazadnje dobili »veličastno svobodo Božjih otrok«. (Rimljanom 8:21)

20. Kako se počutiš, ko o odkupnini globoko premišljuješ?

²⁰ Hvaležni smo Bogu za odkupnino po Jezusu Kristusu! (Rimljanom 7:25) Odkupnina je nekaj preprostega in hkrati nekaj tako zelo globokega, da nas navda z občudovanjem. (Rimljanom 11:33) Če bomo o njej globoko premišljevali, bomo zanjo iz srca hvaležni in se bomo še bolj zbližali z Bogom pravice. Tako kot psalmist imamo tudi mi vse razloge za to, da hvalimo Jehova, ki »ljubi pravičnost in pravico«. (Psalm 33:5)