V ZADNJIH letih se po celem svetu zaradi zlorabljanja otrok razlegata vik in krik. Vendar pa javna občila s tem, ko nenehno objavljajo razlage slavnih ljudi, kako so bili v otroštvu spolno zlorabljeni, širijo napačne predstave. Nekateri menijo, da je to govorjenje o napadih na otroke samo zadnja modna novost. V resnici pa takšno spolno nadlegovanje ni novo. Staro je skoraj toliko kot človeštvo.

Pred kakšnimi 4000 leti sta bili mesti Sodoma in Gomora znani po izprijenosti. Pedofilija je očitno spadala med pregrehe v tistih krajih. Prva Mojzesova knjiga 19:4 opisuje spolno ponorele Sodomljane, ,dečke in starce‘, ki so hoteli posiliti Lotova obiskovalca. Razmislite: Zakaj je celo dečke razvnela misel na posiljevanje moških? Brez dvoma zato, ker so že imeli perverzne homoseksualne odnose.

Nekaj stoletij pozneje so se Izraelci selili v Kanaansko deželo. Tamkajšnji prebivalci so počeli vse od krvoskrunstva, sodomije in prostitucije, majhne otroke pa so celo obredno žrtvovali demonskim bogovom. Zato so vse te ostudnosti morale biti z mojzesovsko postavo izrecno prepovedane Izraelcem, ki so se tam naselili. (3. Mojzesova 18:6, 21-23; 19:29; Jeremija 32:35) Uporni Izraelci in tudi nekaj njihovih voditeljev se je kljub Božjim svarilom podalo v to prezira vredno početje. (Psalm 106:35-38)

Antična Grčija in Rim sta bila v tem pogledu še veliko slabša od Izraelcev. Detomori so v obeh državah bili običajni, v Grčiji pa je bilo splošno sprejemljivo tudi spolno razmerje odraslih moških z dečki. V vsakem starogrškem mestu so imeli javne hiše, kjer so se prostituirali dečki. V rimskem cesarstvu je bila otroška prostitucija tako razširjena, da so jo posebej obdavčili, v čast te obrti pa uvedli praznovanja. V arenah so posiljevali dekleta ter jih prisiljevali k odnosom z zvermi. Podobne ostudnosti so počeli tudi mnogi drugi staroveški narodi.

Kako pa je s tem danes? Ali je človeštvo že toliko omikano, da se takšna nezaslišana spolnost manjkrat pojavlja? Biblijski učenci se s tem ne strinjajo. Vedo namreč, da je apostol Pavel našo dobo imenoval »nevarni časi«, kar pomeni, da se bo v  sedanji družbi razmahnila samoljubnost in ljubezen do užitkov, v družinah pa ne bo več prave ljubezni. Dodal je še: »Hudobni ljudje in sleparji pa bodo rasli v hudobiji.« (2. Timotej 3:1-5, 13, EI-75; Razodetje 12:7-12) Ali so »hudobni ljudje in sleparji«, ki večinoma spolno nadlegujejo otroke, danes še bolj hudobni?

Napadi na otroke ostanejo tolikokrat prikriti, da se govori, da se jih verjetno najmanjkrat od vseh hudodelstev prijavi policiji. Kljub temu je očitno, da je v zadnjih desetletjih število takšnih hudodelstev še naraslo. Časopis Los Angeles Times je opravil in objavil študijo, kako je s tem v Združenih državah Amerike. Pokazala je, da je bilo 27 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških v otroštvu spolno zlorabljenih. Čeprav so že te številke nezaslišane, pa je po drugih natančnih ocenah število spolno zlorabljenih v ZDA še znatno višje.

Poročajo, da se je v zadnjem desetletju število spolnih nadlegovanj otrok v Maleziji početverilo. V Tajski je po nekem anketiranju kakšnih 75 odstotkov moških priznalo, da ima spolne odnose s prostitutkami-otroki. V Nemčiji je po uradnih ocenah vsako leto spolno zlorabljenih približno 300.000 otrok. Južnoafriški Cape Times pove, da se je v zadnjih treh letih število spolnih napadov zvišalo za 175 odstotkov. Na Nizozemskem in v Kanadi so raziskovalci odkrili, da je nekako tretjina vseh žensk bila v otroštvu spolno zlorabljena. V Finski je 18 odstotkov deklic in 7 odstotkov dečkov, ki obiskujejo deveti razred (starih 15 ali 16 let), povedalo, da so imeli spolni odnos z vsaj pet let starejšo osebo.

Iz vrste držav prihajajo vznemirljiva poročila o verskih obredih, kjer otroke sadistično spolno zlorabljajo in mučijo. Često žrtve takšnega hudodelstva pripovedujejo, da se je po tem z njimi ravnalo nezaupljivo, ne pa sočutno.

Nadlegovanje otrok torej ni ne nov in ne redek pojav; ta problem je star, danes pa že epidemičen. Deluje uničujoče. Mnoge, ki so to doživeli, muči občutek ničvrednosti in slabo mnenje o sebi. Izvedenci s tega področja so našteli nekaj splošnih posledic krvoskrunstva pri deklicah: nenaden odhod zdoma, zloraba mamil in alkohola, depresija, poskusi samomora, prestopništvo, promiskuiteta, moteno spanje in zmanjšana zmožnost učenja. K dolgoročnim posledicam pa morda lahko štejemo to, da so slabe matere, spolno hladne, nezaupljive do moških, poročijo se s pedofilom, so lezbijke, prostitutke in tudi same spolno nadlegujejo otroke.

Te posledice ne preganjajo vedno vseh žrtev, zato nihče ne more napačnega obnašanja opravičevati izključno s tem, da je bil v preteklosti žrtev nadlegovanja. Ni nujno, da bodo zlorabljene žrtve kar vse po vrsti nemoralneži in prestopniki; pa tudi odgovorno se znajo odločati. Toda te naštete posledice žrtve resno ogrožajo. In zaradi tega je vprašanje, kako lahko otroke zaščitimo pred nadlegovalci, še bolj pereče.