BILA sta družaben mlad par in v občini so ju zelo spoštovali. Toda, ko je mož prosil starešina, naj ju obišče, je bilo v njegovem glasu zaznati nujnost, v njenih očeh pa solze. Trpela je zaradi občasnih napadov depresije, takrat se je sovražila in celo premišljevala o samomoru. Kot mladenka je bila spolno zlorabljena. Starešine so hvaležni, da je Jehovova organizacija priskrbela navodila, kako pomagati žrtvam takšnih hudodelstev, zato so preučili pisma Skupnosti in tudi članke, ki so izšli v Prebudite se! 8. januarja 1992, in v Stražnem stolpu (v angl.) 1. oktober 1983 in obravnavajo to temo. Iz teh virov navajamo nekoliko uporabnih točk.

1. Poslušati, poslušati, poslušati. Ko si otrok odrgne koleno, najprej pomisli, da mora steči k mamici in očku, pa ga bosta potolažila. Toda zlorabljen otrok morda nikoli ni imel te možnosti. Zato še sedaj, ko je odrasel, čuti željo, da bi to povedal komu, ki ga bo sočutno poslušal in potolažil. (Primerjajte Job 10:1; 32:20.) Ko je starešina obiskal prej omenjeni par, je moža presenetilo, da je starešina veliko poslušal in malo govoril. Soprog je bil zelo stvaren moški in pripravljen pomagati, zato je skušal čustveni problem odpraviti z logičnimi utemeljitvami. Skušal je ublažiti njeno občutenje, ki se mu je zdelo nesmiselno. Toda spoznal je, da bo za soprogo storil več, če ji bo namesto utemeljitev ponudil sočustvovanje. (Primerjajte Rimljanom 12:15.) Želela je slišati, da ima tehtne vzroke, da čuti tako kot čuti.

2. Razkriti laži. Nadlegovalec otroku dopoveduje, da je umazan, da ga nihče nima rad, da ni nič vreden. Te trditve so lahko, podobno kot lažne verske doktrine, krive, da nekdo z Jehovom težko vzpostavi zaupen odnos. Zato razkrinkajte laži in jih blago, vztrajno in potrpežljivo nadomeščajte z resnico. Pomagajte si s Svetim pismom. (2. Korinčanom 10:4, 5) Na primer: »Razumem, da se čutiš umazan(o). Toda, kako Jehova gleda nate? Ali bi žrtvoval svojega Sina za tvoj odkup, če te ne bi maral? [Janez 3:16] Kdo je umazan v Jehovovih očeh, ti ali nadlegovalec? Ne pozabi, da je Jezus rekel: ,Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunaj prihaja vanj, marveč to, kar izhaja iz njega, oskrunja človeka.‘ [Marko 7:15] Ali si si ti kot majhen otrok izmislil(a) zlorabo? Ali pa se je nadlegovalec spomnil na to?«

3. Tolažiti. Vsak človek je drugačen, zato je Pavlov nasvet »tolažite malodušne«, za vsak primer svojstven (1. Tesaloničanom 5:14, EI) Naivno govorjenje redkokdaj potolaži. Zlorabljeni osebi verjetno ne bo koristilo le govoriti, naj več bere Biblijo, več oznanjuje, oziroma ,naj samo preloži breme na Jehova‘, čeprav to včasih pomaga. (Psalm 55:22; primerjajte Galatom 6:2.) Mnogi to že delajo, kolikor največ morejo, in se bodo samo neusmiljeno grajali, ker tega ne opravljajo še bolje. (Primerjajte 1. Janezov 3:19, 20.)

   Podobno bomo naredili več škode kakor koristi, če zlorabljenim govorimo, naj preteklost preprosto pozabijo. Če bi jo lahko, bi jo verjetno že, in ne bi potrebovali pomoči. * Ne smemo pozabiti, da je to za njih huda čustvena travma. Za primerjavo si lahko zamislimo nekoga, ki je doživel avtomobilsko nesrečo in stoka ujet v razbitinah. Ali je dovolj, če mu rečete, naj ne misli na bolečine? Seveda, potrebno je storiti kaj več.

   Če ne veste, kaj bi mu rekli, da bi ga potolažili in mu pomagali, zakaj ne vprašate potrtega, kaj bi rad slišal? Končno pa, pravi in svetopisemski nasvet ob pravem času bo potrebnemu dobro del. (Primerjajte Pregovori 25:11.)

   Po nekoliko obiskih je sestra začela spreminjati svoj pogled na življenje in mož ji je laže pomagal iz težave. Od tedaj oba znata tolažiti druge, ki so skusili podobne travme. Kaj ni naša vera močnejša, ko vidimo Jehova, ,Boga vsake tolažbe‘, kako v teh težkih časih po svoji Besedi in ljudeh ,obvezuje potrte v srcu‘. (2. Korinčanom 1:3; Izaija 61:1)