Osupljiv svet žuželk

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

ALI menite, da so žuželke le v nadlego? Ali bi želeli, da na svetu ne bi bilo tega zoprnega mrčesa? Ali jih ob vsaki priložnosti poškropite z insekticidom, udarite po njih ali pohodite? Zakaj se ne bi, preden vsaki žuželki, ki prečka vašo pot, napoveste vojno, skušali naučiti kaj o njihovem svetu? Navsezadnje po številu prekašajo ljudi, saj jih je 200,000.000-krat več, zato ste lahko prepričani, da bodo tudi ostale z nami!

Bežen pogled le na nekaj teh osupljivih bitij vas bo morda prepričal, da si žuželke zaslužijo vaše spoštovanje.

Gospodarji letenja in njihov presenetljivi vid

Mnoge žuželke odlično obvladajo letenje. Poglejmo si nekaj primerov. Komarji lahko letijo s hrbtnim delom obrnjeni navzdol. Nekateri lahko letijo celo skozi dež, ne da bi se zmočili – da, tako da se pravzaprav izmikajo dežnim kapljam! Nekatere tropske ose in čebele brenčijo naokoli s hitrostjo do 72 kilometrov na uro. Neki severnoameriški metulj monarh je na svoji selitvi preletel 3010 kilometrov. Muhe trepetavke lahko s krili zamahnejo več kot tisočkrat na sekundo, kar je mnogo hitreje od kolibrijev. Kačji pastirji lahko letijo vzvratno, kar je podžgalo radovednost in natančnejše preučevanje raziskovalcev.

 Če ste kdaj poskusili udariti muho, veste, da te žuželke izredno ostro vidijo, poleg tega pa so tudi njihovi refleksi desetkrat hitrejši od naših. Zanimivo je, da ima muha sestavljeno oko, v katerem je na tisoče šesterostranih, med seboj neodvisno delujočih leč. Torej je verjetno muhin pogled razpršen na drobce.

Nekatere žuželke lahko zaznavajo ultravijolično svetlobo, ki je ljudem nevidna. Tako je morda nam dolgočasen bel metulj vse prej kot dolgočasen metuljim samcem. Res, samica, ki jo pogledamo v ultravijolični svetlobi, ima prikupne vzorce, ki so ravno pravšnji za to, da pritegnejo pozornost samcev, ki dvorijo.

Oči mnogih žuželk so kot kompas. Čebele in ose lahko na primer odkrijejo ravnino polarizirane svetlobe, s čimer lahko na nebu odredijo  položaj sonca, tudi ko je prekrit z oblaki. Ta zmožnost jim omogoča iskanje hrane daleč od svojih gnezd, a še vedno zanesljivo najdejo pot domov.

Ljubezen je v zraku

V svetu žuželk se samci in samice pogosto najdejo z zvoki in vonjavami, kar pa v življenju, dolgem le nekaj tednov, in s tem, da so obetajoči partnerji le redki, ni majhen dosežek.

Samica nočnega pavlinčka najde snubca tako, da oddaja zelo močno vonjavo, ki jo samec zazna na skoraj enajst kilometrov. Njegove občutljive tipalke lahko odkrijejo že eno samo molekulo te vonjave.

Čričkom, kobilicam in škržatom bolj ugaja, če se jih sliši. Celo mi ljudje lahko slišimo zaljubljenega škržata, kako se vse njegovo telo spremeni v resonančno ploščo. In res,  velika skupina škržatov, ki dvorijo, lahko ustvari tolikšen hrup, da so glasnejši od pnevmatičnega vrtalnega stroja! Po drugi strani pa nekatere samice sploh ne oddajajo nobenega zvoka.

Zbujanje in segrevanje

Za ljudi, ki živijo v hladnem podnebju, je pomembno ohranjati toploto. Enako velja za hladnokrvne žuželke, ki se vsako jutro zbudijo pravzaprav zledenele. Sonce je njihov zaveznik in okoristijo se ga, kolikor se ga le lahko.

Cvetovi ali listi, ki se v zgodnjih jutranjih urah kopajo v sončni toploti, privabljajo dvokrilce in hrošče. Nekateri hrošči pogosto obiskujejo avstralske lokvanje, ki delujejo kakor botanične peči, saj se njihovi cvetovi segrejejo kar do 20 stopinj Celzija več od okoliške temperature. V nasprotju s tem pa imajo metulji vgrajen ogrevalni sistem. Ko se morajo segreti, razprejo krila, ki so kakor učinkovite sončne celice, in jih nagnejo proti soncu.

Storijo, kar vam pride na misel!

V svetu žuželk ima skoraj vsaka vrsta svojo, včasih prav nenavadno vlogo. Nekatere vešče si na primer poiščejo življenjsko pomembno  sol in vlago s sesanjem bivoljih solz. Druge žuželke, ki imajo učinkovito sredstvo za preprečevanje zmrznjenja, živijo na ledeno mrzlih vrhovih gora in vse svoje življenje iščejo hrano, od mraza poginule žuželke.

Modri kralj Salomon je pred tisočimi leti opazil, da je mravlja še posebej marljiva. Napisal je: »Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti: nima vodnika, nadzornika ali zapovednika, vendar pripravlja po leti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.« (Pregovori 6:6–8) Dejstvo, da so mravlje brez zapovednika, pa je še toliko bolj presenetljivo, če upoštevamo, da je v nekaterih kolonijah lahko tudi več kot dvajset milijonov mravelj! Kljub temu ta žuželčja »metropola« deluje popolno, vsaka mravlja opravlja svojo posebno nalogo, tako da je celotna kolonija preskrbljena s hrano, zaščito in zavetjem.

Morda so najbolj izrazit primer žuželčjega bivališča termitnjaki. Nekateri so visoki 7,5 metra. * Ta gradbena čudesa so opremljena z zelo kakovostno klimo in podzemnimi vrtovi gliv. Še bolj neverjetno pa je, da so termiti, ki gradijo te visoke piramide, slepi!

Zakaj potrebujemo žuželke

Žuželke imajo nepogrešljivo vlogo v našem vsakodnevnem življenju. Prav res, kakih 30 odstotkov hrane, ki jo jemo, je odvisne od oprašitve čebel, večinoma divjih. Toda oprašitev je le eno koristno delo žuželk. Žuželke vzdržujejo zemljo čisto z učinkovitim sistemom recikliranja, ko ponovno predelajo odmrle rastline in poginule živali. Tako se zemlja obogati, iz sproščenih hranilnih snovi pa se lahko nadaljuje rast. »Brez žuželk,« piše entomolog Christopher O’Toole v svoji knjigi Alien Empire, »bi nas preplavile odmrle rastline in poginule živali.«

Če žuželke ne opravijo svojega dela, jih zelo pogrešamo. Poglejmo, kaj se je zgodilo v Avstraliji, v kateri imajo na milijone glav živine. Ni se mogoče ogniti temu, da črede, povsod kjer so, ne bi tudi iztrebljale. Gnoj ni le odbijajočega videza, temveč je tudi gojišče za gozdne muhe, ki so nadloga za ljudi in za živino. Tako so govnače uvozili iz Evrope in Afrike. Problem je bil rešen!

Prijatelji ali sovražniki?

Priznati je treba, da nekatere žuželke jedo pridelek in prenašajo bolezen. Toda le približno en odstotek žuželk na svetu je mrčesa in večina naredi več škode zaradi človekovega vpliva na spremembo okolja. Komarji, ki prenašajo malarijo, na primer redko nadlegujejo domačine, ki žive v ekvatorialnem gozdu. So pa groza za mesta ob gozdni meji, kjer je obilo stoječe vode.

Pogosto lahko človek naravno nadzoruje žuželčji mrčes, ki napada pridelek, najsibo tako, da na polju kolobari, ali pa tako, da uvede oziroma zaščiti naravne plenilce. Preproste pikapolonice in mrežekrilci učinkovito nadzorujejo nadležne listne uši. V jugovzhodni Aziji pa so zdravstveni delavci odkrili, da sta dve ličinki kačjega pastirja lahko poskrbeli, da v sodu za vodo ni bilo komarjevih ličink.

Žuželke so torej kljub slabim stranem bistveni del sveta narave, od katere smo odvisni. Kot opozarja Christopher O’Toole, žuželke lahko preživijo brez nas, »mi pa brez njih ne moremo«.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na straneh 16, 17]

Preobrazba – Nov videz, nov način življenja

Nekatere žuželke popolnoma spremenijo svoj videz s procesom, ki se imenuje preobrazba, dobesedno »sprememba oblike«. Spremembe so lahko precej velike. Ličinke se spremenijo v dvokrilce, gosenice v metulje in vodne ličinke v leteče kačje pastirje. Preobrazi se na stotisoče žuželk.

Pri taki spremembi, ki bi jo lahko primerjali s preoblikovanjem vlaka v letalo, so v žuželčjem telesu potrebne zelo velike prilagoditve. Poglejmo si na primer metulja. V mirujoči bubi, ki je bila prej gosenica, večina prejšnjih tkiv in telesnih organov razpade in razvijejo se novi organi odraslega organizma, na primer krila, oči in tipalke.

Pogosto s spremembo pride tudi nov način življenja. Dokler je na primer kačji pastir na stopnji ličinke, lovi ribice ali žabje paglavce, ko pa iz nje nastane odrasli kačji pastir, ki neovirano leti naokoli, svojo prehrano spremeni in se hrani z žuželkami. To je tako, kakor da bi človek prvih 20 let plaval v morju, preostanek življenja pa bi letal naokoli kakor ptica.

Ali bi se z evolucijo lahko izvedle te neverjetne spremembe? Kako se je na prizorišču lahko preprosto pojavila gosenica z vprogramirano spremembo v metulja? In ko smo že pri tem: kaj je bilo prej, gosenica ali metulj? Eden ne more obstajati brez drugega, saj se le metulj lahko množi in leže jajčeca.

Zagotovo ta proces preobrazbe prepričljivo dokazuje Mojstra načrtovalca, ki mu Biblija pravi Stvarnik vsega, Vsemogočni Bog. (Psalm 104:24; Razodetje 4:11)

[Slike]

Na novo izbubljen lastovičar razprostre krila

[Slike na strani 18]

Zgoraj: zlata minica se hrani s cvetnim prahom

Zgoraj desno: orosena klitrina se greje

Skrajno desno: nosorožji hrošč

[Slika na strani 18]

Afriška kratkoroga kobilica

[Slika na strani 18]

Obad